Ministrstvo o neizpolnjeni obljubi Mesca in dražji prehrani: Krivi so ponudniki

Slovenija 16. Jan 202505:15 14 komentarjev
Luka Mesec
Luka Mesec (Foto: Jan Gregorc/N1)

Kaj se je zgodilo z napovedjo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca o izrednem dvigu subvencije za študentsko prehrano na 4,50 evra, ki jo je obljubil pred dvema letoma?

Potem ko se je povprečna vrednost študentskega obroka z novim letom zvišala, razlika pa posegla v denarnice študentov, velja vnovič spomniti na napoved ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca. Pred dvema letoma, ko se je maksimalna cena obroka s sedem zvišala na devet evrov in razburila študentsko javnost, je namreč obljubil izredni dvig subvencije na 4,50 evra.

Na pristojnem ministrstvu so ob takratnem dvigu maksimalne cene obroka pojasnili, da se študenti in študentke spoprijemajo z nesorazmernim dvigom cen pri mnogih ponudnikih subvencionirane študentske prehrane, zato so, kot so dejali pred dvema letoma, aktivno pristopili k iskanju rešitev.

Minister Mesec je takrat napovedal, da ”bomo v odziv na razmere dvignili subvencije študentske prehrane in tako preprečili, da ponudniki podražitve preložijo na pleča študentov”. Ker je višina subvencije določena v zakonu o subvencioniranju študentske prehrane, so na ministrstvu napovedali pripravo novele zakona. “Zakon že pripravljamo in ga bomo predstavili v kratkem,” je minister Mesec povedal 11. januarja 2023 po sestanku s predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).

Ministrstvo: Naredili smo največ, kar smo lahko

Po dveh letih premikov na tem področju ni, čeprav po navedbah ŠOS pogovori z ministrstvom potekajo že dlje časa. Še več – povprečna vrednost študentskega obroka se je s 1. januarjem, ko so subvencionirano študentsko prehrano začeli ponujati ponudniki, izbrani na zadnjem javnem razpisu, zvišala za 38 centov. Natančneje – v Ljubljani se je povprečna vrednost študentskega obroka dvignila za 42 centov, v Mariboru za 37, v Kopru za 11, v Celju pa za 56 centov, so za N1 povedali na ŠOS.

Trenutno je v Sloveniji 236 ponudnikov, ki subvencionirano študentsko prehrano ponujajo v 339 restavracijah. Le šest ponudnikov v skupno šestih restavracijah ponuja obrok brez doplačila, torej za 4,02 evra, medtem ko najvišjo vrednost obroka ponuja 95 ponudnikov v 126 restavracijah. Ker je najvišja cena študentskega obroka postavljena pri 9 evrih, to pomeni, da mora študent doplačati še 4,98 evra.

Študent stoji za panojem s hamburgerjem.
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Na ministrstvu za delo so v odzivu za N1 poudarili, da so se študentski boni z januarjem podražili izključno zaradi ponudnikov. Ministrstvo namreč ni zmanjšalo subvencije ali dvignilo maksimalne cene obroka.

“Znotraj tega, torej od 0 do 4,98 evra, pa lahko ponudniki določajo ceno in očitno so se za to tudi odločili. Glede izrednega dviga subvencije iz začetka leta 2023 pa poudarjamo, da je ministrstvo poslalo zakon z izrednim dvigom (dvakrat) v medresorsko obravnavo, kjer ni dobil potrditve ministrstva za finance. Dodatne dvige subvencije načeloma podpiramo, a je potrebno za to zagotoviti sredstva,” so pojasnili.

Na ministrstvu za delo so ob tem poudarili, da so znotraj razpisa naredili največ, kar so lahko. Navedli so, da so zvišali točke za zdravo in uravnoteženo prehrano ter znižali točke za pogoje, ki niso povezani z zdravo prehrano. Dvignili so tudi mejo točk, ki jih morajo ponudniki pridobiti, da vstopijo v razpis. Naredili so razpis na načina A in B tako, da lahko javne kuhinje v okviru javnih zavodov lažje pridejo do subvencionirane študentske prehrane. Prav tako so razpis odprli za celotno Slovenijo.

Bi se morala Slovenija zgledovati po Finski?

“To se je izkazalo za uspešno, saj imamo ponudnike študentske prehrane sedaj tudi v krajih, kot so Borovnica, Kozje, Lesce, Radlje ob Dravi, Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Vrhnika. V sistemu pa je tudi 20 javnih zavodov, kot so bolnišnice, srednje šole in dijaški oziroma študentski domovi. Čeprav smo na več mestih razpis prilagajali, pa se je število ponudnikov, glede na zadnje spremembe iz leta 2022, povečalo. S tem smo obrnili negativen trend, ki pa je žal še vedno realnost; od leta 2016 do 2022 se je število ponudnikov namreč prepolovilo. Razpis ocenjujemo kot uspeh, saj smo znotraj danih razmer uspeli dvigniti število ponudnikov, zaostriti kriterije za zdravo prehrano in v razpis pritegniti tudi ponudnike v manjših krajih in javne študentske kuhinje oziroma menze,” so dodali.

In prav zaradi negativnih trendov – padca števila ponudnikov, dviga subvencij in doplačil študentov, manjše porabe študentskih bonov – so na ministrstvu, kot so pojasnili za N1, že ob začetku prenove sistema subvencionirane študentske prehrane v prejšnjem letu opozarjali na dolgoročno nevzdržnost sistema, ki temelji na subvencioniranju zasebnih ponudnikov na trgu, ki ceno in ponudbo prilagajajo glede na stroške in povpraševanje na trgu.

restavracija, mladi par, študentski boni
Foto: PROFIMEDIA

“Temeljni način obratovanja zasebnikov je dobiček in ponudba prehrane glede na povpraševanje na splošnem trgu, v kar tudi skozi subvencioniranje in kriterije na razpisu ne moremo poseči. V delovni skupini za pripravo razpisa se je več deležnikov strinjalo z ugotovitvijo ministrstva za delo, da bi bila smiselna in učinkovita rešitev izgradnja javnih kuhinj po vzoru tujine. Dolgoročno kot rešitev vidimo sistem javnih kuhinj, ki delujejo na neprofiten način in pripravljajo hrano v velikih količinah. Samo takšni obrati lahko zares zagotavljajo hkratno dostopnost in kvaliteto prehrane, kar naj bi bila temeljna cilja študentske prehrane,” so dodali.

Kot primer dobre prakse so navedli Finsko, kjer po navedbah ministrstva študentske kuhinje po ugodnih cenah ponujajo pester nabor zdrave prehrane, ki vključuje tudi nabor veganske in vegetarijanske hrane.

“Dolgoročno vidimo rešitev v centraliziranem sistemu, ki bi povečal učinkovitost pri sklepanju dogovorov z lokalnimi dobavitelji. To bi koristilo slovenskim kmetom ter izboljšalo kvaliteto hrane. Hkrati bi znotraj sistema javnih študentskih kuhinj imeli večji pregled in nadzor tako nad ceno kot tudi ponudbo prehrane, obenem pa bi lahko spodbudili določene trajnostne in zdrave prehrambne trende,” so za N1 še pojasnili na ministrstvu.

Za konec velja sicer dodati, da se bo študentski obrok malenkost pocenil s 1. marcem, ko se bo subvencija skladno z zakonom o usklajevanju transferjev in gospodinjstev zvišala glede na inflacijo v preteklem letu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje