Študentski boni so pomemben del študentskega življenja v Sloveniji. V letu 2022 jih je mesečno koristilo približno 40.838 ljudi. Subvencionirana prehrana je pomembna pridobitev finančno občutljivih študentov. Pa študentski boni spodbujajo zdrave prehranske navade, h katerim se je Slovenija zavezala z desetletnim nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje? Je zdrava izbira tudi enostavna izbira?
Vsak študent, ki se izobražuje na višjih strokovnih šolah ali visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ter ni v delovnem razmerju, je upravičen do subvencionirane študentske prehrane. Študentu na dan pripadata dva študentska bona za različne gostinske ponudnike.
Z Matejem Gregoričem, strokovnjakom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in vodjo projekta Dober tek, študent!, smo se pogovarjali, kako se prehranjujejo študenti in kakšno izbiro imajo na voljo.
“Država sofinancira tržno dejavnost, v kateri je vodilo gostincev finančni interes”
Gregorič pozdravlja rešitev države, ki študentom zagotavlja subvencionirano prehrano, in v njej prepozna mnogo prednosti, vendar pa opozarja, “da so študentski obroki manj kakovostni, pogosto preveliki oziroma vsebujejo previsoko vrednost kalorij, pripravljeni pa so na neustrezen način”. Še posebno kritičen je do države, ki po njegovih besedah “sofinancira tržno dejavnost, v kateri je finančni interes gostincev vodilo”.
“Spregledana populacija z velikim zdravstvenim bremenom”
Študenti se po nedavnih raziskavah prehranjujejo neustrezno, pa jim lahko očitamo? Skromno finančno stanje, manko časa med študentskimi obveznostmi ter oddaljenost in slaba dostopnost ustreznih obrokov so ključni razlogi za neprimeren način prehranjevanja, ki jih navajajo v raziskavah. Če k temu prištejemo še nezadostno telesno dejavnost med študenti, postane to recept za nezdrav življenjski slog, ki že vpliva na njihovo telesno in duševno počutje. Matej Gregorič z NIJZ zato zaključi, da so “študentje ena najbolj spregledanih populacij z velikim zdravstvenim bremenom”.
“Še vedno se marsikdo ne zaveda, da lahko način prehranjevanja in sama hrana ogrožata naše zdravje ali pa ga krepita in posledično izboljšujeta kakovost življenja,” opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer še pojasnjujejo, da uravnotežena prehrana telesu zagotavlja potrebne hranilne snovi, energijo in podporo za pravilno delovanje, boljšo storilnost in počutje, kar je ključno za zdrav življenjski slog.
Juhe iz vrečke in ocvrte jedi na kvadrat
Gregorič v pogovoru izpostavi rezultate ene od nedavnih raziskav, ki kažejo na neizvirnost in neustreznost obrokov, do česar je izjemno kritičen. Kot pojasni, študenta na krožniku pogosto pričaka ocvrta glavna jed, ki jo spremlja ocvrta priloga. V javnem razpisu za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane je jasno zapisano, da je pri glavni jedi in prilogi lahko le ena sestavina ocvrta. Na jedilnikih se namesto kompleksnih polnovrednih jedi znajde preveč enostavnih živil ter premalo sadja in zelenjave, ugotavlja Gregorič. Instant juhe iz vrečke pa imajo zanemarljiv delež zelenjave, še zaključi.
Ponudniki so izbrani na javnem razpisu, kot prednostni kriterij pa naj bi se upoštevala kakovost in cena hrane. Gregorič meni, da se kriteriji na razpisu izboljšujejo, vendar še vedno “ne gredo v pravo smer”. Cena je pri finančno občutljivih študentih pomembna, vendar pa je kritičen do dejstva, da “lahko ponudnik, ki ponuja kakovostno slabšo in cenovno dostopnejšo hrano, v skupnem seštevku na razpisu zbere več točk kot ponudnik, ki se trudi s kakovostno ponudbo in ima nekoliko višje postavljeno ceno”. Kakovost pri končnem seštevku še vedno nima večjega pomena, oceni naš sogovornik, težava pa je tudi, da je kakovostno ponudbo težko opredeliti, “še težje pa jo je nadzorovati v praksi”.
“Sistem spodbuja cenovno dostopne in manj kakovostne obroke”
Naš sogovornik, strokovnjak z NIJZ, ocenjuje, da je kakovostna ponudba med ponudniki študentske prehrane “skromna, če pa že, je cenovno manj dostopna”. Dodatno je položaj poslabšala še draginja. Nadaljuje, da draginja, tako kot najranljivejšim skupinam, težave povzroča tudi gostincem, ki zaradi višjih cen energentov in surovin še težje zagotavljajo kakovostno ponudbo. “Sistem tako sam po sebi spodbuja cenovno dostopne in manj kakovostne obroke, za sistem bonov pa se odloča vse manj gostincev, ker se jim računica enostaven ne izide,” še pristavi. Tisti gostinci, ki želijo narediti korak proti pozitivnim spremembam, po njegovo ne dobijo zadostne spodbude.
Ni vse črno-belo, tudi gostinci se namreč spoprijemajo z mnogimi izzivi, posledično pa na koncu trpi ponudba, ki namesto na kakovost stavi na privlačen okus in nizko ceno, pojasni Gregorič.
Proti vzpostavitvi bolj kakovostne ponudbe
V letu 2022 je možnost uveljavljanja študentskih bonov ponujalo 377 gostinskih obratov po vsej Sloveniji, danes jih na tem seznamu naštejemo 305. Od tega jih je zgolj 11 pridobilo simbol Prava izbira.
Prava izbira je simbol, ki ga podeljuje NIJZ. Čeprav je projekt, ki apelira na gostince, da v svojo ponudbo malic in kosil vključijo zdrave obroke, rezultat dolgoletnega projekta Dober tek, študent!, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, je ta prerasel zgolj študentsko ponudbo. NIJZ sedaj cilja tudi na ponudnike v okviru naravnih zdravilišč, turističnih namestitev in hotelov ter podjetij, ki imajo organizirano prehrano za svoje zaposlene. Gostince želijo spodbuditi k vzpostavitvi bolj kakovostne ponudbe, potrošnikom pa olajšati njihovo prepoznavo in izbiro kakovostne ponudbe. Na ta način lahko tudi gostinci pomembno pozitivno prispevajo na prehranske navade ljudi in posledično k njihovemu dolgoročnemu zdravju. V projektu sodelujejo tudi Turistično-gostinska zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, višje strokovne šole s področja gostinstva in turizma, Skupnost naravnih kopališč Slovenije …
Oznaka Prava izbira na razpisu za ponudnika subvencionirane prehrane gostinskim ponudnikom prinaša dodatne točke. “Namen ni uvajati povsem nove ponudbe, temveč z nekaj spremembami izpostaviti že dosedanjo kakovost ponudbe,” pojasni Gregorič.
Naslednje brezplačno usposabljanje o pripravi zdravju koristnih obrokov v okviru simbola Prava izbira bo 28. septembra 2023 v Mariboru.
Vse več se prehranjujemo zunaj doma
Po podatkih nacionalne prehranske raziskave SI.Menu 65 odstotkov odraslih redno malica in 20 odstotkov odraslih redno kosi na delovni dan zunaj doma, pišejo na NIJZ. Pred dvema letoma so na NIJZ svarili, da na gostinsko ponudbo nimajo veliko vpliva, težko je preverjati tudi kakovost, saj gostinci poleg obveznega označevanja alergenov nimajo drugih obveznosti po označevanju in informiranju potrošnikov.
“Gostinci lahko pomembno prispevajo k spodbujanju zdravega življenjskega sloga pri svojih gostih. Načinov, kako to storijo, je več, zagotovo pa je ključno, da v jedi vključijo pester nabor zdravih živil ter omejijo ponudbe manj zdravih izbir,” poudarja Jasmina Bevc Bahar z Zveze potrošnikov Slovenije.
Potrebujemo sistem, ki podpira zdravje in ne obratno
NIJZ za zdaj prevzema preventivno-promocijsko vlogo, skupaj z ostalimi vpletenimi deležniki in odločevalci pa po besedah Gregoriča želijo vzpostaviti in usmerjati sistem, ki bo javnosti zagotavljal cenovno dostopno in hkrati kakovostno ponudbo, “ki podpira zdravje in ne obratno”, se še zazre v prihodnost. Dokler tega sistema ne bomo vzpostavili, bo treba več pozornosti nameniti ozaveščanju in opolnomočenju potrošnikov oziroma študentov, še opozarja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje