Tudi 77 let po koncu druge svetovne vojne sprave v Sloveniji še zmeraj ni, vloga predsednika republike pa je pri tem lahko silno pomembna. Odhajajoči predsednik Borut Pahor je temu posvečal veliko pozornosti. Jo bodo tudi kandidati za njegovega naslednika? In če jo bodo, kako? Vsi predsedniški kandidati, ki so bili gostje tretjega soočenja na N1 Slovenija, bi radi prispevali k pomiritvi. A obenem Brglez noče naravnost povedati, da ga na spominsko slovesnost v Kočevskem rogu ne bo. Logar pa se je izmaknil jasnemu odgovoru na vprašanje, ali bi šel na slovesnost v Dražgoše.
V breznu pod Macesnovo Gorico na Kočevskem se končuje izkop po vojni izvensodno pobitih. Po ocenah vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v breznu kar 3.000 žrtev, od tega 1.500 Slovencev. “V Macesnovi Gorici je več Slovencev kot v Kočevskem rogu,” je v tretjem predsedniškem soočenju na N1 Slovenija dejal predsedniški kandidat in kočevski župan Vladimir Prebilič.
Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč si prizadeva te žrtve pokopati na ljubljanskih Žalah, a je ljubljanski župan Zoran Janković proti. Trdi, da na Žalah ni prostora in da je največje slovensko pokopališče namenjeno “potrebam občanov Mestne občine Ljubljana”, čeprav član vladne komisije in zgodovinar Jože Dežman trdi, da je med pobitimi v Macesnovi Gorici vsaj sto ljudi, ki so prihajali z območja današnje Ljubljane.
“Pravijo, da je v Macesnovi Gorici še več zverinsko pobitih kot v Hudi jami. Če bi župan Janković dovolil pokop na Žalah, bi samo s tem dejanjem za Slovenijo naredil ogromno,” je ocenil predsedniški kandidat Anže Logar, ki bi kot predsednik Jankovića nagovoril, naj pokop dovoli. Enako bi se odzvali tudi ostali trije predsedniški kandidati, ki so bili gostje tretjega soočenja na N1 Slovenija, Vladimir Prebilič, Janez Cigler Kralj in Milan Brglez. O tem, da je vztrajanje Zorana Jankovića, ki ne dovoli pokopa na Žalah, napačno, so si bili vsi štirje kandidati enotni.
A dejstvo je, da tudi 77 let po koncu druge svetovne vojne sprave v Sloveniji še zmeraj ni, vloga predsednika republike pa je pri tem lahko silno pomembna. Odhajajoči predsednik Borut Pahor je temu posvečal veliko pozornosti. Jo bodo tudi kandidati za njegovega naslednika?
S soočenja na N1 Slovenija je jasno, da Milan Brglez, če bo predsednik, v nasprotju z Borutom Pahorjem na spominsko slovesnost v Kočevski rog ne bo hodil. Njegovo stališče je, da je pravica do groba nesporna civilizacijska pravica, da pa “lahko državno slavimo NOB brez revolucionarnega nasilja, obžalujem in obsojam povojne poboje, zavračam pa državno obeleževanje kolaboracije. In tukaj se zame zadeva konča. Temu ne rečem sprava v klasičnem pomenu besede, temveč pomiritev. Sam mislim storiti še kak korak v to smer. Majhen, a dobro premišljen simbolni korak, ki ne bo še dodatno razdvajal.”
Vladimir Prebilič je na drugi strani prvi kočevski župan, ki se je slovesnosti v Kočevskem rogu udeležil. Ker so, kot je dejal, “to globoke rane, ne le v naši regiji, ampak celotnega naroda. Iz pietetnega spoštovanja je prav, da se spominska slovesnost obišče. Kolaboracija je bila in je zavržno dejanje, ki se ne bi smelo zgoditi, jasno pa je, na kateri strani je bil NOB. Ko govorimo o drugi svetovni vojni, je edina legitimna stvar, da je šlo za boj proti nacizmu in fašizmu. In eno so žrtve med vojno, drugo pa žrtve, ko se vojna konča.”
“Tukaj se loči med malo višjo stopnjo politika in politika v povprečju”
Janez Cigler Kralj bi si prizadeval za spravo. “Kot predsednik bi v to smer deloval,” je povedal. Pred časom je sicer dejal, da bi se obisku Dražgoš izognil. “Bojim se, da bi bil tam izžvižgan,” je povedal. Na N1 Slovenija je pojasnil, da ne gre za pomanjkanje njegovega političnega poguma in nezmožnost preseganja delitev, ampak želi prispevati k pomiritvi, ne k razburjenju. Na to mu je Prebilič dejal, da mora politik tudi tja, kjer ga ne bodo toplo sprejeli, in da je treba izkazati spoštovanje do vseh, tudi do tistih z drugačnim političnim prepričanjem. “Tukaj se loči med malo višjo stopnjo politika in politika v povprečju.”
Anže Logar medtem ni jasno odgovoril na vprašanje, ali bi se kot predsednik udeležil slovesnosti v Dražgošah, ponavljal je, da bi se udeležil tistih dogodkov, ki “prispevajo k spravi”. Temu, da je nekdanji premier Janez Janša lani ob dnevu mrtvih gardo Slovenske vojske poslal položit venec k spomeniku padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah, zaradi česar je v delu slovenske javnosti močno završalo, Logar ni ugovarjal. Dejal je: “Pravica do groba je nesporna in premier je imel pravico to narediti.” Na vprašanje, ali bi to kot predsednik storil tudi sam, pa ni neposredno odgovoril. Spet je ponovil, da bi sodeloval pri tistih dogodkih, ki prispevajo k spravi.
Logar o Brglezovi izjavi: Grozljivo, na ravni izjave o drugorazredni temi
Ko je bil Milan Brglez predsednik državnega zbora, je SDS predlagala njegovo razrešitev. Razlog je bila Brglezova izjava v intervjuju za Mladino, in sicer: “Posledica zgolj upoštevanja naravnega prava, če skušate razumeti takratne oblastnike, pa so povojni poboji.”
Kot neprimerno in nedostojno so jo označili prav vsi preostali trije kandidati na soočenju. Logar, ki je, kot je dejal, verjetno tudi sam takrat na tajnem glasovanju glasoval za Brglezovo razrešitev, je rekel celo, da je to “grozljiva izjava” in da je na ravni izjave o “drugorazredni temi”.
Milan Brglez je skušal sicer precej nespretno pojasniti, rekoč, da se je morda izrazil “preveč intelektualistično” ter da ni bil dobro razumljen. A ni pomagalo, Prebilič, Cigler Kralj in Logar so ostali prepričani, da si politik, še zlasti na tako pomembni funkciji, kot je predsednik državnega zbora, takšne izjave ne more privoščiti.
V intervjuju za Mladino septembra leta 2014, ko so ga spraševali o njegovem načinu ugotavljanja, kaj je s poslanskim mandatom Janeza Janše, ki je bil takrat v zaporu na Dobu, je Brglez dejal: “Ne, ta zadeva pa je malce bolj zapletena. Če bi namreč ravnali po prvih impulzih, bi lahko povzročili nepopravljivo škodo. Če zelo poenostavim: imate naravno pravo in pozitivno pravo. Naravnopravno lahko vsi rečemo, da zapornik nima kaj iskati v parlamentu. Tega niti ni treba razlagati. A na koncu imate pozitivno pravo, kjer pa eksplicitno tega pravila ni. Pri konkretni odločitvi je treba upoštevati obe dimenziji. Saj veste, zgolj upoštevanje pozitivnega prava ne more preprečiti nacizma, ki je na oblast prišel skozi pravno državo in s pomočjo demokracije. Posledica zgolj upoštevanja naravnega prava, če skušate razumeti takratne oblastnike, pa so povojni poboji. Enostransko pretiravati torej ne gre. Dejansko je težko priti do rešitve, ki velja tako v pozitivnem pravnem smislu in ki je tudi v skladu s splošno etiko, načeli in “naravo stvari”.
CELOTNO SOOČENJE SI LAHKO OGLEDATE NA VRHU ČLANKA ALI S KLIKOM NA LINK TUKAJ.
Podkast: soočenje lahko tudi poslušate
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
