Kaj bo v šolah? Kako bo s samotestiranjem? Kakšna je odgovornost tistih učiteljev in tistih zaposlenih v zdravstvu, ki se ne cepijo? Z vrsto vprašanj, ki se te dni porajajo državljanom, smo v N1 STUDIO soočili ministra za zdravje Janeza Poklukarja.
Minister za zdravje Janez Poklukar opozarja, da je jesen, ki je pred nami, najtežja doslej. Delta različica se širi, z današnjim dnem testiranje za splošno populacijo ni več brezplačno, vlada pa upa, da bo to pospešilo cepljenje. Veliko dvomov in vprašanj pa je tudi o novem šolskem letu in tem, kakšne ukrepe bo sprejemala vlada. Bo treba znova nositi maske na prostem in zapirati državo, kot je posvaril prvi mož NIJZ Milan Krek?
“Situacija je resna, kajti lahko ugotavljamo, da so številke bistveno večje, kot so bile lansko leto ob takšnem času,” je povedal minister za zdravje Janez Poklukar. Po njegovih besedah so restriktivni ukrepi, ki jih trenutno imamo, blagi in živimo odprto.
Ker pa zremo v jesen, je še vedno pomembno čim širše upoštevanje splošnih ukrepov: cepljenje, izvajanje protokola PCT in izvajanje vseh higienskih ukrepov, da bomo lahko “omejevali družbo na čim manj restriktiven način in na način, kot si ga želimo, da živimo čim bolj prosto”.
Izpostavil je pomembnost nošenja zaščitnih mask, pa delo od doma za tiste, ki lahko. Po njegovih besedah čakamo tudi na več informacij glede poživitvenega odmerka cepiva proti covidu-19. “Ni starostne skupine, ki je virus ne bi mogel prizadeti,” je navedel, čeprav pogosteje prizadene starejše. Zato bo tretji odmerek najprej za tiste s šibkejšim imunskim sistemom, prebivalce starostnih domov, starejše od 60 let, pa zdravstvo, socialo in šolstvo, po posvetu z zdravnikom.
“Samo precepljenost nam omogoča tisto, kar si vsi želimo,” je navedel in izpostavil odprte šole in odprto gospodarstvo.
Za zdaj brez obveznega cepljenja
Na vprašanje, ali drži, da je premier Janez Janša zahteval uvedbo obveznega cepljenja za zdravstvene delavce, je odgovoril: “O obveznem cepljenju je pogosto debata. Spremljamo uvedbo obveznega cepljenja v določene segmente družbe po nekaterih državah Evrope. Tudi pri nas je tekla ta razprava in je bila ta trenutek zaključena, da v to ne gremo. Da zaupamo prebivalcem, da jih pozitivno nagovarjamo, da omogočamo vse možne poti, da do tega pride,” je navedel in naštel olajšan dostop do cepiv v mobilnih cepilnih enotah, cepljenje brez naročanja, izbiro cepiv.
“Nikoli ni bilo kakšne eksplicitne zahteve. Bila je le razprava,” je odgovoril na vprašanje. “Ta trenutek gradimo na zaupanju prebivalcev, v ukrepe stroke in ukrepe ministrstev. Tak ukrep bi bil korak v nasprotno smer. Je pa možno, da bi tudi to bil moment v prihodnosti, ki bo potreben,” je dodal.
Ponovno je vse pozval k cepljenju, saj s cepljenjem omejimo možnost za težji potek bolezni in hkrati omejimo moč širjenja virusa. Predvsem pa je k cepljenju pozval tiste, ki delajo v zdravstvu in šolstvu.
“Obe poklicni skupini predstavljata pomemben zgled v družbi, kako se ob določenih situacijah vesti. Zdravstvo kot tisto, ki predstavlja branik boja proti epidemiji, je prav gotovo tisti del, ki z zgledom poklicnih skupin daje pobudo tudi ostalim prebivalcem, da pristopijo k cepljenju. Podobno je tudi, ko govorimo o šolstvu,” je navedel.
“Ključno je zaupanje v to, da z enotnim ukrepom, torej s cepljenjem, lahko – zato ker zmanjšamo tveganje za težji potek bolezni in večjo obremenitev za zdravstvo – poskrbimo za odprte šole, odprto kulturo in odprto gospodarstvo,” je odgovoril na vprašanje, kako še bodo skrbeli za to, da omejimo virus. Izpostavil pa je tudi samotestiranje.
Samotestiranje za dijake in tretjo triado
“Zagotovo je ena od naših prioritet ohraniti šole odprte,” je navedel. “Ta trenutek je velika pozornost na tem, da dijaki in tretja triada pristopijo k prostovoljnemu samotestiranju, in nam tako čim prej iz verige okužb uspe detektirati in umakniti tiste, ki so zboleli oziroma so prenašalci,” je dejal, da bi se izognili temu, da bi v karantene morali odhajati celotni razredi.
Več podrobnosti o samotestiranju še ni znanih, bo pa te teste mogoče prevzeti z zdravstveno kartico.
Kaj pa prezračevanje? Priporočila so po ministrovih besedah jasna. “Verjamem, da bo ministrstvo za izobraževanje tudi to začelo uresničevati,” je navedel in dodal, da sicer prezračevanje ni povsod enako izvedljivo. Tudi če je izvedljivo, pa gre z roko v roki z nošenjem mask.
Korekcija PCT pogoja v šolah?
“To je stvar ministrstva za izobraževanje, kolikor pa vem, pa tudi ta trenutek pripravljajo korekcijo odloka v tem primeru,” je odgovoril na vprašanje o PCT pogoju za šolarje in starše oziroma skrbnike, ki otroke pripeljejo v šole.
“Če bi številke rasle, se bojim, da bo tudi samotestiranje večkrat tedensko. Te pogoje se lahko tukaj pomembno spreminja,” je dejal, glede na število okužb v državi.
Tudi za naprej razmišljajo v smeri plačljivih testov
“Teste financira proračun za tiste, ki so posebej zabeleženi v odlokih. Vsi drugi so samoplačniški. V tej smeri so številni ukrepi in tudi razmišljanja za naprej. Danes ponujamo cepljenje in je to brezplačno. Doslej smo za cepiva plačali dobrih 13 milijonov evrov, z vsemi povezanimi ukrepi za cepljenje nekaj več kot 30 milijonov. Za hitre teste smo plačali 49 milijonov evrov, za PCR teste pa še dodatnih 28 milijonov evrov. Smo skoraj na 80 milijonih evrov, in verjamem, da so to zneski, ki bi jih lahko bolje porabili. Cepljenje je najboljša varianta,” je povedal minister za zdravje Janez Poklukar.
Ukrepi pomembnejši od razglasitve epidemije
“Epidemija se bo vsaj v teh dneh prav gotovo zaostrovala. Nihče si ne želi razglašanja epidemije, vsi si želimo odprto, normalno delujočo družbo. Naredili bomo vse, da do tega ne pride, bo pa ključen naš skupen prispevek,” je odgovoril na vprašanje, ali in kdaj bo treba ponovno razglasiti epidemijo. “Sam menim, da so pomembnejši ukrepi od samih formalnih razglasitev,” je navedel.
Pogovor je tekel tudi v smeri zaposlenih na UKC, ki so prejemali koronske dodatke, kljub temu da svojega dela niso opravljali. “Kot minister taka dejanja obsojam in so nedopustna. Globoko obžalujem, da se to dogaja tudi med zdravniki, ki morajo biti v družbi zgled korektnega in visoko strokovnega delovanja. Je pa verjetnost, da do tega pride, pri tako veliki ustanovi večja,” je odgovoril.
Število dnevno okuženih nam več ne pove veliko
“Danes številke dnevno okuženih niso več tako napovedni podatek, kot je bilo pred letom dni,” je navedel minister za zdravje. Na to vpliva število cepljenih, število prebolelih, število tistih, ki se pogosto testirajo. “Zato strokovnjaki posvetovalne skupine v teh dneh pripravljajo semafor ukrepov predvsem na zasedenost hospitalnih kapacitet in na podlagi tega bomo potem probali uveljavljati ukrepe, da ne presežemo kapacitet bolnišnic. Dokler so te zadostne, je poskrbljeno za zdravje in življenje vseh,” je pojasnil Poklukar.
Odhod v strankarsko politiko?
Čeprav je minister pogosto dejal, da o udeležbi na volitvah ne razmišlja, so se začela pojavljati ugibanja o njegovem vstopu v politiko.
“Ta trenutek sem minister za zdravje,” je dejal Poklukar in izpostavil nakopičene nerealizirane projekte v zdravstvu, ki so ob epidemiji še večji izziv. “Ta trenutek se prav veliko ne ukvarjam z idejo o tisti pravi politiki in volitvah, temveč se predvsem trudim osredotočati na izzive, ki jih imamo vsakodnevno. Kar se tiče nadaljnjega udejstvovanja v politiki, lahko samo rečem ‘nikoli ne reci nikoli’, kajti zarečenega kruha se največ poje, ampak ta trenutek sem strogo osredotočen na dogajanje v zdravstu in to mi je prvi cilj,” je dejal.
V zadnjem času se pogosto omenja, da bi lahko ustanovil svojo stranko. Poklukar odgovarja, da v tem trenutku te možnosti ne vidi. “Ta trenutek ne vidim energije in časa, da bi imel podlago za ustanavljanje svoje stranke,” je dejal. Ob tem je povedal, da ga to sicer sprašuje veliko ljudi, vendar pa o tem ni neposredno govoril oziroma razpravljal z nobenim od političnih vodij.
Po njegovih besedah pa še ni jasno, ali ga bomo lahko videli kot kandidata na naslednjih volitvah.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate spodaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje