Vrtci poročajo, da so se nalezljive bolezni letos razmahnile prej kot v preteklih letih. Ponekod je odsotna kar tretjina otrok. Marsikateri otrok je kljub bolezenskim znakom v vrtcu, zaradi česar se okužbe hitro širijo – tudi med strokovnimi delavci. Čeprav krivdo pripisujemo staršem, so ti pogosto v hudi stiski, saj si odsotnosti iz službe zaradi nege otroka preprosto ne morejo privoščiti, opozarja sogovornica.
V vrtcih večinoma pritrjujejo opozorilom pediatrov, da je letošnja sezona respiratornih in drugih nalezljivih bolezni nastopila prej in bolj silovito kot v minulih letih. V Kranjskih vrtcih je trenutno odsotnih 25 odstotkov otrok, medtem ko jih je bilo lani v istem obdobju le deset odstotkov, je povedala ravnateljica Tea Dolinar. “Zaradi covida-19 sta v karanteni samo dva oddelka, torej 25 otrok od 1.500, kolikor jih obiskuje naš vrtec. Covid-19 trenutno ni največja težava.”
Ravnateljica opozarja, da vsi starši ne upoštevajo ukrepov in v vrtec pripeljejo tudi bolne otroke. “Dogaja se, da otrok zjutraj pride v vrtec na prvi pogled zdrav, po nekaj urah pa mu naraste vročina. Potem pokličemo starše, naj pridejo ponj, naslednji dan pa se zgodba spet ponovi. Okužbe se na ta način hitro širijo na vso skupino in na vso enoto, tudi na strokovne delavce.” Zaradi bolniških odsotnosti zaposlenih in odsotnosti zaradi nege njihovih bolnih otrok so se že pojavile kadrovske težave, ki jih premoščajo z upokojenimi strokovnimi delavci, še pravi Dolinar.
Pediatri: Ob prvem pojavu simptomov naj otrok ostane doma
V ljubljanskem vrtcu Ciciban ocenjujejo, da so starši v splošnem bolj odzivni kot pred epidemijo in bolnih otrok praviloma ne vozijo v vrtec. “So pa starši različni, nekateri tudi ne upoštevajo navodil. Največ, kar lahko mi naredimo, je, da jim sporočimo, kaj se dogaja z otrokom, in jim svetujemo, naj kontaktirajo pediatra,” pravi ravnateljica Ana Bulc, ki pa se hkrati zaveda, da vse ni v rokah staršev. “Živimo v času, ko so mlade ženske zelo obremenjene, bolniške odsotnosti pa so pri delodajalcih nezaželene. Tudi pediatri imajo konec koncev različna mnenja o tem, ali je vsak izcedek iz nosu razlog, da otrok ostane doma.”
Predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Denis Baš je pred časom opozoril, da naj zaradi simptomov, ki so pri delta različici koronavirusa tako rekoč enaki kot pri prehladnih obolenjih, otrok ob prvem pojavu značilnih znakov ostane doma za vsaj pet dni – čeprav gre samo za smrkanje brez vročine. Samo na ta način lahko okužbo s koronavirusom, pa tudi z drugimi virusi, zamejimo.
Marsikdo si težko privošči odsotnost zaradi nege otroka
Janja Bogataj iz Skupnosti vrtcev Slovenije pravi, da je trenutno v posameznih okoljih odsotna kar tretjina otrok, razlog za to pa so respiratorne bolezni, rota virusi, norice, angine, tudi uši. “Takšne odsotnosti smo običajno beležili v drugi polovici oktobra in novembra.” Ker zbolevajo tudi zaposleni, imajo marsikje kadrovsko stisko in le s težavo nadomeščajo odsotnosti. Marsikje ne morejo zagotavljati sočasne prisotnosti obeh strokovnih delavk v skupini.
Tudi Bogataj zato poziva starše, naj bolnih otrok ne vozijo v vrtec. “Težava je seveda v tem, da delodajalci nimajo razumevanja do mladih družin, sploh do mladih mamic. Te so v bistvu največje žrtve sistema, saj imajo na eni strani bolnega otroka, na drugi pa visoke zahteve službe oziroma delodajalca. Starši nam iskreno povedo, da si nege za otroka ne morejo privoščiti – nekateri zaradi nerazumevanja delodajalcev, drugi pa zaradi izpada dohodkov. Marsikdo je v hudi stiski, ker nima nikogar, ki bi poskrbel za njegove bolne otroke.”
Na mamah največje breme tudi te epidemije
V vrtcih sicer razumejo pozive zdravnikov, naj sorojenci dojenčkov, ki jih respiratorni virusi najbolj ogrožajo, ostanejo doma, vendar pa tudi poudarjajo, da to ni vedno preprosto. “Glavne nosilke bremena epidemije covida-19 so ženske. Ne glede na to, za kakšno obolenje gre, bodo spet ženske tiste, ki bodo nosile breme odločitve – kakršnakoli že ta bo – na svojih ramenih. Če je otrok zdrav, je prav, da gre v vrtec, da se mama lahko posveti dojenčku. Tudi otroci so zelo različni; nekateri zelo potrebujejo okolje vrstnikov, torej drugačno okolje, kot jim ga lahko ponudi mama z dojenčkom, in prav je, da za vse enakovredno poskrbimo. Odgovornost družbe je, da zagotovi dovolj strokovnih delavcev v vrtcih in zadostne zdravstvene kapacitete, ki bodo to omogočale.”
V času zaprtja javnega življenja, ko so vrtci zagotavljali samo nujno varstvo, so številni prejemali klice utrujenih mam na porodniški, ki so prosile, ali lahko svoje starejše otroke pripeljejo v vrtec. Janja Bogataj se spominja mame, ki je sama skrbela za dojenčka in še druge tri otroke ter ob tem še za gospodinjstvo, saj je bil partner zaradi službe večino dneva odsoten. “Pričakovanja do žensk so v tem obdobju nenormalno visoka. Vprašati se moramo, kako dolgo bomo ženske še zmogle nositi tako velika bremena.”
Pediatrični oddelki po vsej državi polni
Potem ko so iz novomeške bolnišnice sporočili, da je otroški oddelek poln bolnih otrok, ki so hospitalizirani večinoma zaradi okužb z rotavirusi in RSV, so tudi v drugih slovenskih bolnišnicah za N1 potrdili, da se spopadajo s podobnimi razmerami.
“Pediatrični oddelek je trenutno bolj zaseden kot v relevantnih obdobjih preteklih let,” so zapisali v jeseniški bolnišnici. Predstojnik mariborske klinike za pediatrijo doc. dr. Jernej Dolinšek je poudaril, da so takšno frekvenco okužb običajno srečevali šele ob koncu jeseni, letos pa je večji val okužb verjetno zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, ki so lansko leto močno zmanjšali stike in možnost prenosa okužb med otroki. “Žal se s podobnimi znaki lahko kaže tudi okužba s koronavirusom, zato moramo pri vseh otrocih in njihovih starših upoštevati stroge izolacijske ukrepe, kar obremenjuje prostorske kapacitete na kliniki. Dodatno pa so kapacitete obremenjene zaradi oskrbe starejših otrok z okužbami, saj smo glede na prostorsko stisko kolegov infektologov z začetkom epidemije covida-19 prevzeli nase tudi skrb za te otroke.”
Število otrok, ki so hospitalizirani zaradi covida-19, je medtem zelo nizko, še poročajo bolnišnice.
Na vprašanje, ali nameravajo zaradi prezasedenosti oddelkov krčiti druge programe, kot so to napovedali v Novem mestu, bolnišnice večinoma odgovarjajo, da to še ni potrebno. V primeru dodatnega povečanja obsega dela in pomanjkanja kadra pa bi najprej zmanjšali obseg nenujnih ambulantnih storitev. Dolinšek je opozoril, da v naslednjih mesecih lahko pričakujemo še več bolnikov z akutnimi težavami, ki jih bo treba obravnavati takoj oziroma čim prej. “Večje krčenje programov pri otrocih torej ne bo prava rešitev. Na kliniki si bomo zaposleni po najboljših močeh prizadevali, da bomo v danih prostorih ustrezno obravnavali vse otroke, ki bodo potrebovali našo pomoč. Morda bo kakšna manj nujna obravnava nekoliko zamaknjena, želimo pa si, da bi do takšnih zamikov prišlo čim manjkrat.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje