Ponesrečeno jamarko so po obsežni reševalni akciji rešili iz jame pri Dolenji vasi. Po zadnjih informacijah je poškodovana 33-letnica v smrtni nevarnosti. Predstavniki civilne zaščite in jamarji reševalci so poudarili, da je bila akcija izjemno naporna in zahtevna ter da je odmevna tudi v svetovnem merilu. Vodja intervencije Luka Zalokar je povedal, da je ogromno delo naredil brat ponesrečenke, ki je po spominu narisal načrt še neraziskane jame, prav tako pa jo je grel s svojim telesom.
Jamarski reševalci so rešili 33-letno ponesrečenko, na katero je v jami pri Dolenji vasi pri Cerknici padel večji kamen in jo poškodoval. Kamen je prebil njeno čelado in ji povzročil hudo poškodbo glave, zaradi česar je nezavestna obležala. Reševalci so ponesrečenko po več kot 30 urah rešili in jo odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center.
Po zadnjih informacijah je zdravstveno stanje poškodovane resno. “Še vedno je življenjsko ogrožena. Stanje je nepredvidljivo,” so na kratko komentirali zdravstveno stanje 33-letnice.
Poveljnik Regijskega štaba za civilno zaščito za Notranjsko Sandi Curk je v opoldanski izjavi na dan, ko je bila reševalna akcija zaključena, dejal, da zgodba reševanja po vsebini ni odmevna samo v Sloveniji, temveč tudi širše. “Lahko smo ponosni, da ima jamarska reševalna služba v svoji sestavi zdravstvene uslužbence, ki so sposobni priti do ponesrečenca, pa tudi minerje, ki so zagotovili dostop do praktično nedostopne jame,” je povedal. Dodal je, da zdravstvena ekipa v UKC Ljubljana dela vse za to, da bi tudi jutrišnji dan bil tako sončen kot jutro, ko so jamarko rešili iz jame.
“Tudi mi imamo čustva in tudi mi smo samo ljudje. Vse te ure in dneve, ko smo bili skupaj, se je izoblikovala neka vez, ki je bila na koncu nagrajena z občutki kot v trenutku, ko se ti rodi lasten otrok. Prihod ponesrečenke iz jame je zmaga svetlobe nad večno temo in verjamemo, Ana, da boš še z nami,” je v ganljivem nagovoru še dejal poveljnik regijskega štaba za CZ Notranjske.
Vodja jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek je povedal, da reševalcem pri slovenskih jamah težave redko povzroča globina, gre predvsem za ožine, ki so jih morali minirati. Pri obsežnem reševanju je sodelovalo 65 reševalcev iz vseh reševalnih centrov. “V celonočni akciji je sodelovalo več kot 40 jamarskih reševalcev. Vse skupaj je reševanje trajalo približno 33 oziroma 34 ur, torej od prejetega klica do zaključka. Sodelovanje je bilo takšno, kot smo ga vajeni – na zelo visokem nivoju,” je povedal vodja reševalne službe in dodal, da so pri reševalni akciji sodelovali tudi taborniki in gasilci. Obenem se je še vsem, ki so priskočili na pomoč, zahvalil.
Vodja intervencije Luka Zalokar je sicer eden redkih evropskih strokovnjakov, ki je sposoben izvajanja miniranja v zaprtih prostorih. “Naredili smo vse, da bi naša Ana čim prej prišla ven. Naši minerji so delali 10 ur, sama akcija je trajala 33 ur. Vse smo dali od sebe, a obenem smo morali skrbeti za varnost vseh vpletenih reševalcev, da ne bi nastala še dodatna poškodba,” je razložil.
Minirali so na petih mestih, pri tem pa so uporabljali manjše količine razstreliva. “Minirati je treba tam, kjer je skala fiksna, da ni okruškov. Vse enote v jami morajo biti med seboj povezane, a notri ni signala, da bi sporočili novico. Ko miniramo, moramo izklopiti kabel, ko nehamo minirati, pa moramo jamski telefon priklopiti nazaj, da ponovno stopimo v stik z zdravnico,” je Zalokar podrobneje pojasnil potek miniranja. Porabili so pol kilograma razstreliva.
Kot je še povedal Zalokar, niso imeli načrta jame. Pri tem jim je veliko pomagal brat ponesrečenke, jamar, ki se je vrnil po pomoč. Načrt jame je narisal po spominu. “Sreča je bila, da je bil v ekipi, ki je raziskovala to novo jamo, tudi reševalec in brat ponesrečenke, ki je vedel, ali ima kakršnokoli alergijo. Grel jo je s svojim telesom, to je v jamah zelo pomembno, da ni podhladitve,” je pretresljive podrobnosti še razložil vodja intervencije. Prav podhladitev je največji sovražnik jamarjev.
Poškodovana 33-letnica je po Zalokarjevih besedah izjemno izkušena in previdna jamarka, ki je sodelovala že v več odpravah v tujini. “A nesreča – tako kot na cesti – nikoli ne počiva,” je dejal.
Ogromen prispevek pri reševanju je seveda imela tudi zdravstvena ekipa. “V državi imamo pet takih zdravnikov in več bolničarjev, ki imajo dovolj jamarskega znanja za reševanje do 1.000 metrov globine. To zahteva izjemen psihični in fizični napor,” je poudaril Sandi Curk.
Najbolj kritičen trenutek reševalne akcije je bil v trenutku, ko je bil čas za iznos ponesrečenke iz jame, saj je takrat v jami največ ljudi naenkrat, a na srečo se je vse končalo brez dodatnih poškodb.
“Epska akcija dramatičnih razsežnosti”
Državni sekretar za koordinacijo delovanja Uprave za zaščito in reševanje Rudi Medved je reševanje označil za “epsko akcijo dramatičnih razsežnosti” in dodal, da so jamarji reševalci, zdravstveno osebje, pripadniki civilne zaščite, gasilci in vsi, ki so sodelovali v tem podvigu, dosegli nekaj res neverjetnega.
“Ne gre samo za požare, poplave … veste, kako veliko akcijo so pred tednom dni izvajali gorski reševalci, zdaj jamarji. Vse to dokazuje, da sistem reševanja izjemno dobro deluje. Pri takih akcijah ne gre samo za pogum, temveč za neverjetno strokovnost in usposobljenost vseh sodelujočih. Pri vsej strokovnosti in usposobljenosti pa gre še vedno za prostovoljstvo, na čemer stoji naš sistem zaščite in reševanja. Ne glede na prostovoljstvo delovanje takih ekip terja tudi določena finančna sredstva in ustrezno opremo, pri tem pa ministrstvo za obrambo tudi pomaga,” je zagotovil Medved. Slovenski jamarji reševalci so sicer prva sila za hitro posredovanje na celotnem območju Evropske unije, je še enkrat poudaril njihovo usposobljenost.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan se je še enkrat zahvalil vsem, ki so sodelovali v akciji. “Za vse nas in za ponesrečenko je trajalo predolgo, a ne glede na to je bila akcija velik uspeh. Samo upamo lahko, da bo poškodovanka okrevala in bomo vsi še bolj zadovoljni, kot smo bili danes zjutraj,” je zaključil. Poveljnik CZ Cerknica Matjaž Knap pa je dejal, da je bila njegova edina naloga zagotoviti podporo vsem, ki so pomagali v reševalni akciji – hrano, pijačo, elektrifikacijo in namestitev za počitek. “Naš edini cilj je bil, da ponesrečenko izvlečemo iz jame, in to nam je uspelo,” je dejal in dodal, da bodo v primeru še kakšne reševalne akcije lahko samo še boljši in hitrejši.
Jama zahtevna in neraziskana
“Jama je kratka, stopnjasta breznica, s podornimi dvoranami in rovi, tako da lahko že sama hoja skozi jamo proži kamenje,” je razmere na nedeljski novinarski konferenci komentiral Zakrajšek. Ob številnih ožinah jim je delo oteževala še neraziskanost jame, zato so se ravnali po skici.
Kot smo poročali, se je izvlek nosil s poškodovano jamarko začel v nedeljo okrog enajstih zvečer, ko je to odobrila zdravnica. Takrat so jamarski reševalci začeli dvig iz globine približno 100 metrov.
Jamarske službe so že v soboto začele počasi in previdno minirati najožje dele jame. Ko so po približno 20 urah ocenili, da so številne ožine v jami dovolj razširili, da bi reševalne ekipe ponesrečenko lahko varno izvlekle, se je zapletlo, saj je bil rov na dveh mestih še vedno preozek, zato so morali del miniranja ponoviti. Dvigovanje nosil s ponesrečenko je potekalo počasi in nadzorovano, na določenih mestih tudi vertikalno. Da bi preprečili podhladitve, so v jami uredili dve “topli točki”, eno za poškodovanko in ožjo ekipo in drugo za oskrbovalno ekipo. Nekateri jamarji so bili več kot deset ur pod površjem.
Po zahtevnosti reševalne akcije jo lahko primerjamo z reševalno akcijo iz leta 2016, ko so iz Primadone reševali angleškega jamarja. Akcija je takrat trajala 24 ur, v njej pa je sodelovalo 41 jamarjev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje