Pomlad je pred vrati in z njo sezona nabiranja užitnih rastlin. Pogovarjali smo se z izkušeno zeliščarko, ki svetuje: "Regrata ne nabirajte tam, kjer ne raste skoraj nič drugega." Zakaj?
Začenja se pomlad ter z njo sezona nabiranja zelišč, regrata in drugih užitnih rastlin. Pri tem velja upoštevati nekaj koristnih nasvetov.
Pri nabiranju užitnih rastlin velja biti previden na območjih, ki so jih lani prizadele poplave. “Kjer je poplavljala čista voda, ki je dokaj hitro odtekla, težav ni pričakovati. Drugače pa je na območjih, kjer so poplave nanesle onesnažen mulj,” pravi doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka in nabiralka dr. Tina Mele.
“Sama sem ob Savi nabirala čemaž, a so poplave tja nanesle ogromno mulja. Ker ne moremo vedeti, kaj vsebuje, tam ne bom več nabirala,” pove. Medtem ko vemo, da so na Koroškem problem težke kovine, so lahko vode drugod raznesle kakšne druge škodljive snovi, na primer pesticide, razlaga Mele.
To ne velja le za poplavljena območja, ampak tudi za druge zaradi industrije ali intenzivnega kmetijstva onesnažene kraje. “Največ morebitno škodljivih snovi vsrkajo tako imenovane fitoremediacijske rastline, to so tiste, ki se uporabljajo za čiščenje zemlje.
Med divjimi rastlinami je s tega vidika najbolj problematična kopriva, ki podobno kot čisti naše telo čisti tudi toksine iz tal,” pravi zeliščarka in zato svetuje previdnost.
“Tudi regrat veže nase svinec, kadmij, cink, baker in druge škodljive snovi. Najbolj znan pa je regrat po tem, da nase veže dušik, zato zelo dobro raste na (preveč) pognojenih travnikih,” opisuje. Zato, pravi Mele, se raje izognite nabiranju regrata na travniku, kjer ga je ogromno in kjer poleg njega raste zelo malo drugih rastlin, na primer zgolj kislica in trava.
“To je znak, da je bil travnik verjetno pregnojen ali tretiran s pesticidi. Biotska pestrost, čim več različnih rastlin, je indikator zdravega travnika,” pojasnjuje Mele.
Kje so tla manj onesnažena?
Kako daleč od ceste je dovolj, da lahko varno nabiramo užitne rastline? “Pri tem se zanašajmo na zdravo pamet,” pravi Mele. “Seveda ne bi nabirala ob zelo prometnih cestah. Praktično navodilo, kje nabirati, je, da pogledamo, do kod je umazan sneg, kadar ga imamo,” svetuje.
Dodaja, da onesnaženost rastlin s težkimi kovinami zaradi prometa ni več velik problem, odkar ne uporabljamo več osvinčenega bencina. Večji problem pa so ostanki pnevmatik, ki so tretirane z različnimi kemikalijami. Teh je največ na križiščih in parkiriščih, kjer avtomobili zavirajo.
Podobno velja previdnost pri nabiranju ob cestah, tudi makadamskih, kjer je nasut pesek. “Ne poznamo njegovega porekla in ne vemo, ali je bil morda del industrijskega odpada. Prav taka tla imajo rade nekatere užitne in zdravilne rastline, na primer lapuh,” opozarja zeliščarka.
V nasprotju s splošnim prepričanjem je lahko okolje ponekod v mestnih parkih, kot je ljubljanski Tivoli, bolj zdravo od tistega na podeželju. Razlog je močno škropljenje in gnojenje. Ljubljana pa je po drugi strani mesto brez pesticidov, teh ne uporabljajo za zatiranje plevelov na mestnih zelenicah in jih ne dovoljujejo na vrtičkih v lasti občine.
“Pri nabiranju je najbolj pomembno, da poznate svoje okolje oziroma si ga dobro ogledate in se pozanimate pri sosedih,” svetuje Mele. “Ob tem imejmo v mislih tudi, da so travniki in njive last nekoga. Lepo se je pozanimati o tem in povprašati ali pa nabirati na javnih površinah,” še dodaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje