V prazničnem času nebo pogosto razsvetljujejo ognjemeti, dogajanje pri tleh pa spremljajo poki petard in druga pirotehnična sredstva. Lani je bil v Ljubljani ognjemet odpovedan, letos pa ga nameravajo na občini izvesti v "ekološki" obliki. A na sektorju za zrak Agencije RS za okolje opozarjajo – pirotehnična sredstva z delci onesnažujejo zrak in zaradi svoje sestave, ki vsebuje težke kovine, ob vdihavanju škodujejo zdravju.
Lani je bil tradicionalni ognjemet, ki ga Mestna občina Ljubljana (Mol) že leta prireja kot slovo staremu in dobrodošlico novemu letu, zaradi epidemioloških ukrepov odpovedan. Letos bo, kot kaže, drugače, saj bo nebo nad Ljubljanskim gradom v najdaljši noči zasijalo v barvnih iskrah. Kot so nam pojasnili na Molu, ognjemet predstavlja pomemben del praznovanja v prestolnici. “Je ekološki in prinaša veliko veselja tako meščanom kot obiskovalcem mesta,” so ob tem dodali.
Ognjemet iz razgradljivih materialov
Pri ekološkem ognjemetu so izstrelki, tako MOL, sestavljeni izključno iz papirja oziroma razgradljivih materialov tako, da v njih ni plastike in umetnih mas. “Uporabljamo zgolj izstrelke, ki so v skladu z zakonodajo Evropske unije in imajo CE-certifikat. Vsi izdelki gredo vsako leto na testiranje v za to usposobljene laboratorije, ki imajo evropsko licenco za izvajanje testov in preverjanje kemijskih sestav,” so še zagotovili na ljubljanski občini.
To seveda ne spremeni dejstva, da bo zaradi ognjemeta na območju središča Ljubljane v urah po polnoči povečana koncentracija trdnih delcev, ki imajo lahko škodljiv vpliv na dihala. Kako hitro se bodo razpršili in polegli, pa bo odvisno od vremenskih razmer.
“Če je vreme primerno, se pravi, da ni temperaturne inverzije, in je ozračje prevetreno, se te koncentracije ne poznajo toliko. Ob inverziji delci v zračnih plasteh stagnirajo in so lahko koncentracije posledično velike, kajti zračna plast deluje kot zapora,” pojasnjujejo na sektorju za zrak Agencije RS za okolje (Arso).
V Ljubljani najbolj onesnažen zrak 1. januarja 2017
In prav na letošnje silvestrovo je napovedana inverzija — pojav, ko je zrak v višjih legah toplejši od zraka pri tleh — a ker bo, po trenutnih napovedih meteorologov, tudi pri tleh toplo, je za zdaj še težko napovedati, kolikšna bo koncentracija delcev po uporabi pirotehničnih sredstev. Najvišjo raven delcev smo pri vstopu v novo leto v Ljubljani izmerili leta 2017.
Povprečna dnevna raven PM10 je bila 1. januarja 2017 v Ljubljani 152 μg/m3 (predpisana mejna dnevna vrednost je 50 μg/m3). Ob dveh zjutraj leta 2017 je bila ta raven skoraj 300 μg/m3. Leta 2018, ko je bilo na novega leta dan veliko padavin, ki delce sperejo iz ozračja, pa je bila povprečna dnevna raven PM10 1. januarja v Ljubljani le 13 μg/m3.
Problematičen ni zgolj ognjemet, temveč tudi druga pirotehnična sredstva. “Sredstva, ki jih mečejo po tleh, se zdijo bolj problematična, saj te delce res vdihujemo. Nekateri določene izdelke, kot so kresničke, prižigajo kar v notranjosti domov. Vdihovanje škodljivih snovi v notranjosti prostorov zato pomeni večje tveganje za zdravje,” so še dodali na Arsu.
Za doseganje različnih efektov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. Pri eksploziji se iz pirotehničnega izdelka kemikalije silovito sprostijo v zunanji zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in zelo majhnih trdnih delcev, ki jim pravimo ultrafini delci ali nanodelci. Zaradi njihove velikosti lahko dolgo po nastanku lebdijo v ozračju, dokler jih v zemljo in vodotoke ne spere dež.
Z vdihavanjem lahko ultrafini delci prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. S krvnim obtokom se lahko raznesejo po telesu in dosežejo vsa tkiva ter lahko vstopijo v celice. Našli so jih v vranici, jetrih in v bezgavkah, pa tudi v možganih. V celicah lahko povzročajo vnetja in različne poškodbe celičnih struktur (oksidativni stres in/ali nezaželene kemijske reakcije). Posebno tveganje z vidika vplivov na zdravje lahko predstavljajo ultrafini delci za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike.
VIR: NIJZ
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!