V Slovenijo je na delovni obisk prispel nemški kancler Olaf Scholz. S slovenskim premierjem Robertom Golobom sta večji del bilateralnega srečanja posvetila predvsem zunanjepolitičnim temam. Voditelja sta govorila o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama, o vprašanju širitve EU na Zahodni Balkan in o vojni v Ukrajini. Scholz je na novinarski konferenci poudaril, da je Ukrajino treba podpirati tudi z dobavo orožja. Imata pa voditelja nekoliko različna pogleda glede dogajanja na Bližnjem vzhodu. Slovenski premier in nemški kancler, ki v Sloveniji nima predvidenih drugih dvostranskih srečanj, bosta pogovor na Brdu nadaljevala še ob delovni večerji.
Nemški kancler Olaf Scholz je prispel na prvi delovni obisk v Slovenijo. Premier Robert Golob ga gosti na Brdu pri Kranju, voditelja pa sta se posvetila krepitvi strateškega partnerstva med državama in nadaljevanju rednega političnega dialoga na najvišji ravni z izmenjavo stališč o aktualnih zunanjepolitičnih temah.
Sogovornika sta se v bilateralnih pogovorih dotaknila razmer v Ukrajini, na Zahodnem Balkanu in na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na vojni v Gazi.
Kot je uvodoma poudaril nemški kancler Scholz, razume današnji delovni obisk Slovenije kot znak vrednotenja odličnega bilateralnega sodelovanja med državama. Poudaril je, da imata Slovenija in Nemčija na številnih področjih podobna stališča in tudi podobne izzive, s katerimi se je treba spopasti. Po njegovem mnenju gre za izzive na področju energije, rasti in razvoja gospodarstva, modernizacije avtomobilske industrije.
Nemški kancler je dejal, da sta se slovenskim predsednikom vlade prepričala in ugotovila, da je bilateralni akcijski načrt med državama ena od stvari, ki jo bosta Nemčija in Slovenija nadaljevali tudi v prihodnosti, saj je v pripravi že naslednji akcijski načrt.
“Z Nemčijo odlično sodelujemo na vseh področjih – tako v okviru EU, zveze Nato kot drugih mednarodnih forumov,” je poudaril slovenski premier Golob. Nemškemu kolegu Scholzu se je zahvalil ta njegovo vodilno vlogo, ki jo ima v procesih v Evropskem svetu, saj gre po mnenju slovenskega premierja tudi za področja, ki zadevajo Slovenijo – varnost, stabilnost in blaginjo.
Živulović/BOBO
“Slovenija je že 20 let članica Evropske unije in zveze Nato, naši državi sta povezani tako v političnem kot tudi v varnostnem smislu, a nas čakajo veliki izzivi. Predvsem kar se tiče pristopa držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Sam sem se zavzemal, da bi ta proces spet stekel, moramo pa odpreti veliko konkretnih vprašanj in nanje poiskati tudi odgovore,” je dejal Olaf Scholz in dodal, da so med ključnimi vprašanji, kako nadaljevati procese pridružitev Severne Makedonije, rešiti vprašanje Kosova in Srbije ter Bosne in Hercegovine.
“To ni geopolitični proces odločanja, ampak gre za konkretne reforme in korake,” je povedal glede širitvenega procesa. Pri tem je zagotovil, da Nemčija ne bo le opazovalka, ampak je pripravljena aktivno prispevati k temu procesu.
Premier Robert Golob je pozdravil nemško pripravljenost k doseganju preboja glede širitve Evropske unije v države Zahodnega Balkana.
“Verjamem, da je zvezni kancler takoj spoznal, kako pomembno je, da te države postanejo del Evropske unije. Pri prepričevanju drugih v Svetu EU in držav, ki so bile skeptične, je zvezni kancler odigral pomembno vlogo, za kar mu moramo biti na Zahodnem Balkanu vsi hvaležni,” je poudaril slovensko predsednik vlade.
Voditelja sta se strinjala, da mora priti tudi do reforme Evropske unije, predvsem kar se tiče procesov odločanja. Po Golobovem mnenju se namreč prevečkrat zgodi, da so ukrepi na evropskem svetu zablokirani zaradi ene države članice, ki lahko na tak način zasleduje svoje partikularne interese, ki nimajo nikakršne povezave z evropskimi idejami.
Scholz: Ukrajini je treba pomagati z orožjem
Slovenija in Nemčija veljata za odločni podpornici suverenosti Ukrajine. V zadnjem času se krepijo pobude za nadaljnjo pomoč Ukrajini, med drugim po nedavnem obsežnem ruskem napadu na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Nemški kancler je dejal, da tudi na tem področju državi dobro sodelujeta, saj imata podobne poglede na to, kako je treba pomagati Ukrajini v vojni z Rusijo. Scholz je poudaril, da je treba Ukrajino podpirati tudi v obliki orožja, saj ga država krvavo potrebuje. Nemčija bo namreč kmalu zagotovila še 7 milijard evrov v ta namen, skupaj pa je od začetka vojne prispevala že 28 milijard evrov.
“Pomembno pa je, da pomagajo tudi druge države,” je izpostavil nemški kancler in dodal, da bi bilo potrebno tudi izven Evrope zagotoviti potrebno strelivo in orožje. Spomnil je na nedavno sprejeto zavezo na vrhu voditeljev EU, da bodo iz dobičkov zaseženega ruskega premoženja skušali zagotoviti pomoč Ukrajini.
Posvetila sta se tudi migracijam in aktualnim temam v okviru zveze Nato v luči vrha zavezništva julija v Washingtonu.
Glede razmer na Bližnjem vzhodu imata voditelja različne poglede
Kancler Scholz je v luči včeraj sprejete resolucije Varnostnega sveta ZN z zahtevo po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi spomnil, da je EU glede tega sprejela svoje stališče: “Hamasov strašni napad na Izrael 7. oktobra smo odločno obsodili, ker je bil uperjen proti človečnosti in Izrael ima pravico, da se brani.”
Je pa ob tem dodal, da je nujno in pomembno, da čim prej pride do dostave humanitarne pomoči v Gazo in da bo te pomoči v prihodnje še več. Po mnenju nemškega kanclerja je za Nemčijo pomembno, da čim prej pride do premierja, a da mora biti to premirje povezano z izpustitvijo vseh izraelskih talcev, ki so še v rokah Hamasa.
Premier Robert Golob je dejal, da se strinja z besedami nemškega kolega glede skupnega evropskega stališča, ki je bilo sprejeto v Bruslju. Ob tem je dodal, da Slovenija razume in spoštuje nemški pogled na zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu, ki so na neki način pogojene zaradi dogodkov iz preteklosti in povezanosti Nemčije z Izraelom.
Je pa Golob poudaril, da lahko ima vsaka država svoje stališče, Slovenija pa je vedno imela prijateljske odnose z obema stranema, tako z izraelsko kot tudi palestinsko. Prav tako je Slovenija, ko je postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN, dobila obvezo, da ne more biti pasivna v svoji vlogi ali pa zgolj slediti stališčem Sveta EU. Po mnenju slovenskega premierja je nedavno sprejeta resolucija Varnostnega sveta tudi rezultat dela slovenske diplomacije, izrazil pa je tudi upanje, da bodo tej resoluciji kmalu sledile še druge.
Nemčija in Slovenija sta politični, gospodarski in strateški partnerici
Državi sta politični, gospodarski in strateški partnerici, zato sta premier Robert Golob in nemški kancler Olaf Scholz na bilateralnem srečanju veliko pozornosti namenila prav o krepitvi gospodarskih vezi.
“Pogovarjala sva se o nadaljnji krepitvi sodelovanja na področju gospodarstva, novih tehnologij, energetike, obrambne industrije. Verjamem, da bomo našli skupni jezik in novo energijo pri podpori gospodarstva in sodelovanja,” je dejal Golob.
Slovenija je z Nemčijo med drugim sklenila sporazum o brezplačni dobavi motornih vozil za vojaško pomoč Ukrajini. Slovenija je v zameno za motorna vozila v Ukrajino poslala 28 slovenskih tankov tipa M55S. V okviru pogodbe o dobavi taktičnih motornih vozil, ki sta jo državi podpisali konec leta 2022, pa je Nemčija Sloveniji že dobavila 40 tovornih vozil HX 8×8 RMMV Rheinmetal, nedavno pa je Slovenija prevzela tudi prvo od petih cistern za vodo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje