Neupravičeni stroški po ujmi? “V svoji karieri še nisem naletel na tak primer”

Slovenija 17. Okt 202305:55 17 komentarjev
Meža odnesla hišo družine Fužir
Foto: Borut Živulovič/BOBO

Na N1 smo pridobili nekaj nenavadnih računov, ki so jih občine kot intervencijski strošek po avgustovskih poplavah prijavile upravi za zaščito in reševanje. Predsednik PGD Prevalje, ki je obenem tudi podžupan Prevalj, je občini zaračunal slabih 50 tisočakov za "varovanje premoženja evakuiranih prebivalcev", dobrih 14 tisočakov pa za najem prostorov v gasilskem domu. Tam je bil organiziran krizni štab, prebivalcem so delili tudi humanitarno pomoč. Govorili smo s številnimi poveljniki (prostovoljnih) gasilskih društev in štabov civilne zaščite po državi, ki pravijo, da je zelo nenavadno, da so prostovoljni gasilci oddajo prostorov v tako krizni situaciji zaračunali, še bolj začudeni pa so nad višino cene.

Da so se med intervencijskimi stroški, ki so jih občine po avgustovskih poplavah prijavile upravi za zaščito in reševanje, znašli tudi nenavadni računi, smo na N1 že poročali. “V lokalnih skupnostih je od 10 do 15 odstotkov računov, ki so ali administrativno netočni, ali jim manjkajo določene listine in dobavnice, ali pa od občine pričakujemo obrazložitev, da se razčisti, ali je strošek res upravičen ali ne,” je za N1 pred enim tednom povedal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.

Uprava je na mizo namreč dobila račune za alkoholne pijače in cigarete, nekateri župani pa so želeli, da bi uprava plačala celo nakup novih zemljišč, na katerih bi občine zgradile nadomestna bivališča za poplavljene prebivalce. Enako sporno je, da so občine upravi izstavile račune za gasilska vozila in priklopnike, “češ da so bile kupec one”. To bi namreč pomenilo, da bi bilo dvojno kupovanje oziroma dvojno izplačevanje stroškov. “Biti moramo zelo pozorni, da se ne bodo zgodile zlorabe,” je opozoril Behin.

Neupravičene ali nepopolne zahtevke uprava zdaj daje “na stran” in jih bo urejala ter natančno preverjala na koncu, med njimi so po naših informacijah tudi zahtevki občine Prevalje. Ta koroška občina je bila avgusta med najbolj prizadetimi, pitno vodo so po 70 dneh trdega dela dobili šele minuli teden, a nekaj računov, ki jih je kot intervencijski strošek občina izstavila upravi, bode v oči.

“V svoji karieri še nisem naletel na tak primer”

5. avgusta, torej dan po usodni noči, ko so Slovenijo prizadele najhujše poplave v zgodovini države, je predsednik PGD Prevalje Andrej Stermec, ki je obenem tudi podžupan Prevalj, občini izstavil ponudbo za “nujni interventni najem skladiščnih prostorov za opremo in sredstva zaščite, reševanja in pomoči ter humanitarno pomoč v prostorih PGD Prevalje”.

Cena? Tri evre na uro + 700 evrov za čiščenje 170 kvadratnih metrov velikega prostora. Občina je, sodeč po dokumentih, ki smo jih pridobili, za 27-dnevni najem prostorov in čiščenje teh plačala 14.470 evrov.

“Res je,” je potrdil Stermec. “Občini smo dali na razpolago vse, svoja vozila smo umaknili, da je občina skupaj s civilno zaščito v prostorih gasilskega doma lahko imela štab. Tam je bila na voljo oprema, delila se je humanitarna pomoč, izvajalci so v gasilskem domu jedli,” je pojasnil.

Meža odnesla hišo družine Fužir
Prevalje (Foto: Borut Živulovič/BOBO)

Ceno so po njegovih besedah določili na podlagi cenika Gasilske zveze Slovenije. A številni poveljniki (prostovoljnih) gasilskih društev in štabov civilne zaščite po državi, s katerimi smo govorili, opozarjajo, da je zelo nenavadno, da so prostovoljni gasilci oddajo prostorov v tako kriznih razmerah zaračunali.

Povsem normalno je, so pojasnili, da prostovoljna gasilska društva svoje prostore dajo v najem denimo lokalnim skupnostim, športnim ali kulturnim društvom, ki imajo nato v teh prostorih svoje aktivnosti. Na primer: na spletni strani PGD Moste – Dvor lahko preberemo, da v večnamenski dvorani, ko je ta seveda prosta, poteka boks za otroke ali pa vadba crossfit.

Še bolj pa je naše sogovornike iz vrst zaščite in reševanja presenetila cena najema. Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko, je za N1 povedal: “V svoji karieri še nisem naletel na tak primer. Upam in predvidevam, da bodo ta denar namenili pomoči potrebnim.”

Ko bodo prevaljski gasilci denar dobili na račun, ga bodo po besedah Stermeca – ki zagotavlja, da dejstvo, da je obenem tudi podžupan Prevalj, na izdajo računov ni vplivalo – porabili za vzdrževanje gasilskega doma in delovanje društva.

Varovanje premoženja za slabih 50 tisočakov

Naši sogovorniki, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja, so obrvi dvignili tudi, ko smo jih vprašali, ali je praksa, da gasilci pred nepridipravi varujejo premoženje evakuiranih prebivalcev. Običajno je, da gasilci prevzamejo delo redarjev na prireditvi, nekaj drugega pa je varovanje premoženja. Tega ne počnemo, trdijo.

A PGD Prevalje pod vodstvom Stermeca je občini izstavilo račun za “varovanje premoženja evakuiranih prebivalcev” v višini 48.032 evrov. Kot je razbrati iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, so štirje gasilci 26 dni varovali štiri stanovanjske hiše.

“Zdaj nam uprava za zaščito in reševanje očita, da nismo registrirani, da bi opravljali tako delo. Ampak naša osnovna dejavnost je zaščita in reševanje ljudi pa tudi premoženja in s tega vidika smo izstavili račun. Kdo pa bi sicer varoval hiše? Saj nihče ni mogel do nas,” pravi Stermec.

Po podatkih policije so vse razpoložljive kadre na prizadeta območja poslali že 7. avgusta, prav zato, da bi preprečili morebitne tatvine iz zapuščenih stavb.

Odpravljanje posledic poplav na Prevaljah
Odpravljanje posledic poplav na Prevaljah (Foto: Aljaž Uršej/N1)

Da so za varovanje štirih stavb prostovoljni gasilci zaračunali slabih 50 tisočakov, se Stermecu ne zdi sporno, “saj smo to delo opravili”, pravi, a obenem priznava, da se mu tovrstno varovanje premoženja zdi nenavadno. “Tega v preteklosti nismo počeli. Me pa kličejo z vseh koncev Slovenije in sprašujejo, kako in zakaj smo varovanje organizirali na tak način.”

Po njegovih besedah je odredbo za varovanje izdal poveljnik prevaljske civilne zaščite Gvido Luka Lužnik, ki pravi, da so gasilci stavbe varovali zgolj pred plazovi in hudourniki, ne pa tudi pred nepridipravi. “Če bi bilo tako, ne bi tam stali 24 ur na dan. Hiše smo varovali pred morebitnimi tatvinami,” pa trdi Stermec.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje