Nevladniki o pritiskih: "Kot bi Cerkvi prepovedali nabiranje denarja pri nedeljskih mašah"

Predstavniki nevladnih organizacij so se odzvali na, kot pravijo, "avtokratske metode ustrahovanja", potem ko je vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot vložila kazensko ovadbo zoper nevladnika Filipa Dobranića in predlagala ukinitev javnega financiranja inštituta Danes je nov dan, SDS in NSi pa sta v parlamentarni postopek vložili spremembo zakona o delovnih razmerjih, s katero bi ukinili obveznost delodajalca, da od plače delavca, če je ta član sindikata, sindikatu nakazuje članarino.

"Kazensko ovadbo in novelo zakona o delovnih razmerjih bi bilo naivno jemati kot osamljena, nepremišljena, nenačrtovana in nestrateška koraka. Gre za zelo dobro uigran scenarij iz knjižnice avtokratskih metod, metod ustrahovanja," je poudaril direktor Centra nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici.

"Železni repertoar Viktorja Orbana"

Kot je povedal Forbici, gre za zelo uigran, železni repertoar, ki ga je uporabljal nekdanji madžarski premier Viktor Orban. "Od leta 2014 je madžarska oblast serijsko vlagala kazenske ovadbe zoper civilnodružbene organizacije, sindikate in voditelje neodvisnih institucij," je spomnil.

Orbanova oblast je po besedah Forbicija leta 2023 sprejela "identičen zakon", kot sta ga zdaj vložili SDS in NSi. "Cilj je jasen, finančno zlomiti sindikalne centrale, preprosto zato, ker so si upale nasprotovati zakonu za bogate in zahtevali referendum," je povedal.

Da gre za ustrahovanje in maščevanje, po besedah nevladnikov kaže tudi zapis podpredsednika SDS Aleša Hojsa, ki je na X zapisal, da imajo za sindikate "pripravljenih še nekaj drugih zdravil".

"Kot bi prepovedali nabiranje denarja ob nedeljskih mašah"

Avtokracije in demokracije ločuje to, da si dopuščamo različna mnenja, je poudaril Forbici.

Po njegovih besedah je poskus kaznovanja sindikatov s spremembo zakona o delovnih razmerjih nekaj podobnega, kot če bi prejšnja vlada slovensko Rimskokatoliško cerkev zato, ker je sodelovala v kampanji proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, "kaznovala s tem, da bi ukinila plačevanje prispevkov za duhovnike in prepovedala fizično nabiranje denarja ob nedeljskih mašah".

Forbicijevo izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.

Sporni pritiski na nevladnika

Predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije, Glasu ljudstva, CNVOS in drugih nevladnih organizacij so se odzvali tudi na politične napade na Filipa Dobranića iz nevladne organizacije Danes je nov dan.

Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot je zoper Filipa Dobranića vložila kazensko ovadbo in zahtevala, da se inštitut Danes je nov dan sankcionira z vsaj začasnim odvzemom javnih sredstev, njeno zahtevo pa je podprl tudi predsednik Resnice in državnega zbora Zoran Stevanović.

"Filip Dobranić je zagovornik človekovih pravic. Skrajno nesprejemljivo je njegovo preganjanje, bodisi na družbenih omrežjih, v medijih ali s pomočjo pravnih sredstev, zgolj zato, ker je na miren način izrazil kritiko delovanja nekaterih poslancev in poslank, ker je mirno pozval volilke in volilce, naj od predstavnikov ljudstva terjajo uresničevanje tega, kar so obljubljali, ko so se potegovali za poslanski stolček," je povedala Meliha Tuhčič iz Amnesty Slovenija.

Poudarila je, da ima Dobranić v skladu z deklaracijo ZN o zagovornikih človekovih pravic med drugim pravico, da ščiti človekove pravice v svoji državi, oblastem poda svojo kritiko in predloge za izboljšave ter jih opozori na kakršnokoli nevarnost, ki grozi uresničevanju človekovih pravic. "Točno to, kar je bila vsebina njegovega nastopa na novinarski konferenci o interventnem zakonu, ki posega na številna področja z neposrednim vplivom na človekove pravice," je dejala Tuhčič. Spomnila je, da ima glede na deklaracijo ZN pravico, da ga nacionalno pravo učinkovito zaščiti, kadar mirno deluje za zaščito človekovih pravic. "Tudi po ustavi imamo vsi mi, tudi Filip Dobranić svobodo izražanja," je še poudarila.

Znaki krive ovadbe

Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD) je ocenila, da ima kazenska ovadba poslanke Kokot zoper Dobranića vse znake kaznivega dejanja krive ovadbe po 283. členu Kazenskega zakonika, po katerem se z zaporom do dveh let kaznuje kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil.

Poslanka je namreč Dobranića ovadila zaradi kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1, ki med drugim sankcionira javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev. Filip Dobranić pa je v govoru pozval državljane, naj na poimensko navedene poslance izvajajo pritisk, da zagotovijo pravico do referenduma.

"Prepričani smo, da poslanka zelo dobro ve, da kritika oblasti ter pozivi ljudem, da od političnih predstavnikov zahtevajo spoštovanje svojih obljub in odgovorno delovanje, v demokratični družbi ni in ne more biti kazniva," so poudarili pri PMVD. "Poslanka to ve, saj je bila do trenutka, ko je bila izvoljena, tudi sama zelo kritična do oblasti, a zaradi tega po našem vedenju ni bila deležna kazenskih ovadb," so dodali.

Opozorili so tudi na ustrahovanje na spletu in izpostavili spodnjo objavo poslanke Kokot na omrežju X, ki protestnike prikazuje kot plačane Soroševe podgane, Dobranića pa je v zapisu tudi poimensko poimenovala.

Tudi varuhinja človekovih pravic je opozorila, da je svoboda izražanja ena temeljnih človekovih pravic, ki jo varujeta slovenska Ustava in Evropska konvencija o človekovih pravicah.

"Uporaba izraza 'pritisk' v tem okviru sama po sebi ne daje prepričljive podlage za tako skrajen odziv državne oblasti, kot je kazenski pregon. Tak odziv lahko pomeni pretirano reakcijo na politični govor, ki uživa posebno varstvo," je opozorila varuhinja in poudarila, da kazenski pregon ne sme postati orodje za omejevanje politične kritike, zlasti kadar gre za razpravo o vprašanjih javnega interesa.

"Obdobje totalitarizma in represije"

Da je iz dozdajšnjega delovanja nastajajoče vlade proti civilni družbi in sindikatom razvidno, da se pripravlja "obdobje totalitarizma in represije zoper vse, ki bi si drznili nasprotovati načrtom prihajajoče vlade", pa je dejal Jaša Jenull iz civilne iniciative Glas ljudstva.

Po njegovih besedah to spominja na obdobje v letih 2020 in 2022, a da bo očitno "tokrat še bolj ekstremno, saj se vlada še niti ni oblikovala, pa bodoče koalicijske partnerice že izvajajo tovrstne napade". Kot je dodal, so se SDS pri tem pridružile tudi druge stranke, ki so v parlament prišle prav z nasprotovanjem takšnemu represivnemu načinu vladanja, kar je Jenull označil za "veliko ironijo".

Od vseh javnih institucij civilna družba pričakuje, da bodo ukrepe, še preden se "tak način delovanja razmahne in normalizira", je dodal Jenull. Pričakuje, da bo tožilstvo zaradi krive ovadbe sprožilo postopke zoper poslanko Kokot.