V prestolnici na nabrežju Ljubljanice po novem stoji več kot tri metre visok in pet ton težak spomenik. Gre za repliko zvezdnega opazovalnika, katerega original je v planetariju v Pekingu. Pred skoraj tremi stoletji ga je tam namreč ustvaril Slovenec, jezuit, astronom, matematik, kartograf in diplomat Ferdinand Avguštin Hallerstein. S tem je nevede začel več stoletij trajajočo zgodovino slovensko-kitajskega prijateljstva, katerega simbol predstavlja ta spomenik.
Med hojo ob Ljubljanici je bilo skoraj nemogoče zgrešiti betonski podstavek z napisi v slovenščini in mandarinščini, mimo katerega so se prebivalci prestolnice sprehajali zadnje leto in pol. Zdaj je naposled dobil svojo končno podobo, saj so nanj postavili prvotno načrtovan spomenik – repliko zvezdnega opazovalnika, ki ga je sredi 18. stoletja po naročilu kitajskega cesarja na kitajskem dvoru izdelal slovenski jezuit, astronom, matematik, kartograf in diplomat Ferdinand Avguštin Hallerstein.
Odkritje opazovalnika je privabilo več trenutnih in nekdanjih slovenskih politikov. Ob izteku Grudnovega nabrežja ob Šentjakobskem mostu so se zbrali predsednica republike Nataša Pirc Musar, ljubljanski župan Zoran Janković ter podžupan in arhitekt Rok Žnidaršič, ki je tudi predlagal umestitev spomenika, nekdanja predsednika države Borut Pahor in Milan Kučan ter nekdanji predsednik vlade Miro Cerar.
Zbrane je uvodoma nagovoril veleposlanik LR Kitajske v Sloveniji Vang Šunčing. Kot je dejal, je postavitev spomenika zgodovinski trenutek, saj pred seboj vidimo štiri stoletja trajajočo zgodovino prijateljskih izmenjav med Slovenijo in Kitajsko.
Bronasti spomenik je dolg 3,7 metra, širok 2,1 metra in visok 3,3 metra ter tehta skoraj pet ton. Repliko so ustvarili astronomi in strokovnjaki v pekinškem planetariju. Za njeno izdelavo so potrebovali kar sedem let, kar je le tri leta manj, kot je Hallerstein potreboval za izdelavo originala. Zvezdni opazovalnik je Hallerstein zasnoval med svojim bivanjem na Kitajskem in še danes stoji na starem pekinškem astronomskem observatoriju.
A ne gre le za odkritje nekega objekta, temveč ima današnja slovesnost bistveno večje in bolj raznolike razsežnosti, pa je povedala predsednica Pirc Musar. Je tudi poklon slovenski znanosti, zgodovini in diplomaciji.
Na podstavku je napis v mandarinščini in slovenščini: “Zvezdni opazovalnik je v času dinastije Čing med svojim življenjem na Kitajskem zasnoval Ferdinand Avguštin Hallerstein (Mengeš 1703–1774 Peking), slovenski jezuit, astronom, matematik, kartograf in diplomat. Original sedaj stoji na starem pekinškem astronomskem observatoriju. Repliko opazovalnika je podarilo veleposlaništvo LR Kitajske kot spodbudo za nadaljevanje kulturnih stikov med Slovenijo in Kitajsko.”
Kdo je bil baron Hallerstein – Liu Songling
Baron Ferdinand Avguštin Hallerstein, ki se je rodil leta 1703 in umrl leta 1774 v Pekingu, je bil jezuit, matematik, astronom, kartograf in diplomat. Njegov oče je bil graščak v Mengšu.
Od leta 1739 je bil baron Hallerstein misijonar na Kitajskem, viceprovincial in vizitator za kitajsko ter provincial in vizitator za japonsko jezuitsko provinco, predsednik cesarskega astronomskega urada v Pekingu in mandarin (višji državni uradnik) tretje stopnje. Na Kitajskem, kjer je živel do svoje smrti, so ga poznali pod imenom Liu Songling.
Po baronu je imenovan tudi asteroid, ki so ga leta 1999 odkrili na Observatoriju Črni vrh v Sloveniji. Imenuje se 15071 Hallerstein.
