Med velikonočnimi prazniki je naše nebo prekrival puščavski prah. Na družbenih omrežjih se je kot blisk začela širiti objava, v kateri je avtor trdil, da ta pesek vsebuje močno presežne vrednosti kovin, kot so aluminij, barijev nikelj in arzen. Ob tem je pripisal, da je analizo opravil Kemijski inštitut, kar pa so tam za N1 odločno zanikali. Za kaj torej gre?
Nad Slovenijo je med velikonočnimi prazniki vztrajal puščavski prah s severnega dela Afrike, ki so ga nad naše kraje prinesli močni višinski vetrovi južnih smeri.
Prisotnost puščavskega prahu v zraku je sicer pomenilo tudi večjo onesnaženost z delci PM 10. Vrhunec so ravni delcev dosegle 1. aprila, ko so ponekod zabeležili vrednosti tudi nad 320 mikrogramov na kubični meter. A s prehodom hladne fronte z dežjem se je nato naše nebo znova pomodrilo, vrednosti so takrat v nekaj urah povsod upadle pod 20 mikrogramov na kubični meter, so pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso).
A se je takoj po praznikih med slovenskimi uporabniki družbenih omrežij začela bliskovito širiti objava, v kateri je avtor trdil, da saharski pesek, ki “pada z neba”, vsebuje močno presežne vrednosti različnih kovin, kot so aluminij, barijev nikelj in arzen. Ob objavi, ki so jo v dokaj kratkem času delili skoraj šesttisočkrat, je pripisal, da naj bi analizo opravil Kemijski inštitut, kjer pa to odločno zanikajo. “Takšnih analiz nismo opravili,” so zagotovili za N1.
Za kaj torej gre? Številke, ki jih je avtor navedel, izvirajo iz nekaj let stare analize, opravljene v Bosni in Hercegovini. Vzorce, vzete z območja Dobošnice, je Inštitut za kemijski inženiring iz Tuzle podrobneje pregledal aprila 2022 kmalu po “umazanem dežju”. Takrat je Balkan prekril oblak saharskega prahu, ki je tudi umazal avtomobile.
Po pisanju N1 Sarajevo je inštitut iz Tuzle primerjal vzorce padavin iz Dobošnice in pesek iz Tunisa, na severu Afrike. Analiza pa je pokazala višje vrednosti nekaterih kovin, ki jih je slovenski uporabnik na Facebooku navedel v svoji objavi.
Zakaj so bile vrednosti aprila 2022 v bosanskem kraju tako visoke, ni znano. Po poročanju N1 Sarajevo bi morali opraviti dodatne kemijske analize usedlin v padavinah in jih primerjati z usedlinami iz drugih delov držav, tako pa bi mogoče lahko ugotovili, ali so bile vrednosti iste po vsej državi ali pa zgolj v Dobošnici, kjer je blizu rudnik premoga.
Analizo “umazanega dežja” je sicer naročila in financirala nevladna organizacija Narodni krizni štab BiH, ki na svojih družbenih omrežjih nasprotuje cepljenju proti covidu-19.
Na Arsu so za N1 pojasnili, da bodo analizo letošnjega puščavskega praha opravili do konca aprila.
Kaj pa pravzaprav vsebujejo delci PM 10? Kot piše v letnem poročilu Arsa Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2020, je sestava delcev puščavskega prahu, ki ga ob občasno zanese nad naše kraje, drugačna od sestave delcev, ki so povišani v zimskem obdobju in so posledica izpustov zaradi ogrevanja in prometa. “V puščavskem prahu je bistveno manj različnih organskih spojin. “Sestavljajo ga predvsem mineralni delci, ki obsegajo okside aluminija, silicija, železa, mangana, kalcija, magnezija, kalija, natrija in titana,” je zapisano v poročilu.
Ob vsem tem se vedno znova pojavi vprašanje, zakaj se ob raznih nekoliko “nenavadnejših” vremenskih dogodkih, pojavijo teorije zarot. Pred časom smo se za rubriko Poglobljeno pogovarjali s švedsko profesorico Åso Wikforss, raziskovalko postresničnostne dobe in dezinformacij, avtorico knjižne uspešnice o “alternativnih dejstvih” in vodjo velikega raziskovalnega projekta z naslovom “Upiranje znanju”. Profesorica meni, da gre za upiranje znanju, védenju, ki je na voljo. Gre za informacije in dokaze, ki bi jih morali upoštevati pri presoji realnosti, pa jih ne želijo. Nekateri pa jih ne želijo upoštevati zato, ker bi lahko načeli trdnosti lastnega napačnega prepričanja, ki jim je postalo ljubo, je poudarila v intervjuju z naslovom: “V diktaturi medije ugasnete, v demokraciji porušite zaupanje vanje”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje