Kronologija nečastnosti oblasti: kako je Vučić sporočil, da je deklica mrtva

Komentar srbske novinarke Sandre Petrušić o tem, da v civiliziranih državah obstajajo pravila, kako javnost obveščati o tragedijah, le v Srbiji je za to zadolžen kar predsednik Aleksandar Vučić. Ta je v neposrednem prenosu sporočil, da je deklica Danka mrtva.

Potem ko so tabloidi 10 dni sistematsko uničevali že uničeno družino Danke Ilić, ob tem pa imeli nesebično pomoč pripadnikov srbskega notranjega ministrstva, ki so jim vsak dan dostavljali senzacionalistične podrobnosti in tudi material za satanizacijo matere, se je zgodba zaključila na najbolj tragičen način. Deklica je mrtva, novico o tem pa so sporočili na najbolj škandalozen možen način.

Mogoče je dovolj, če povemo samo to, da je novico sporočil predsednik države ob 10.20, ko so ga obkrožali vsi ministri bivše vlade in nova predsednica skupščine Srbije. In nihče od njih ni izrazil sožalja družini, ampak je to ob 15.02 storil šele minister za notranje zadeve Bratislav Gašić.

Mogoče pa to tudi ni dovolj. Da bi videli kronologijo nečastnosti neke oblasti, ki misli, da so empatija tri minute globokih vzdihov, moramo povedati vse. Torej tudi to, da so od devetih zjutraj tabloidi že pisali o smrti deklice, seja vlade pa se je začela ob 10. uri. In ni se začela z izginotjem Danke, ampak s temo o oblikovanju posebnih ekip, ki bi bile zadolžene za sabotažo sprejema Kosova v Svet Evrope. Nato je sledila tema od dokapitalizaciji tovarn za izdelavo orožja, pa še dramatične Vučićeve grožnje, za katere samo on ve, komu so bile namenjene: “Ne želim vas več poslušati o tem! Da ne želite dokapitalizacije, ker bo potem nekdo utrpel škodo.”

In ravno v tem trenutku je Gašić predenj prinesel mapo. Predsednik je naprej v sebi prebral vest, malo razmislil, a ne dovolj, da bi se spomnil, da za isto mizo sedi tudi Slavica Đukić Dejanović, šolana psihiatrinja ter profesorica etike in komunikacije, ki je dovolj usposobljena, da zna tragične novice javnosti sporočiti na primeren način. Vučić je novico prebral – ali bolje rečeno parafraziral – sam.

Brez ene besede, namenjene družini, in z dolgimi premori je izrekel: “Imam slabe novice o tem otroku, naši Danki iz Bora. Policija je aretirala dva človeka, ki sta ubila malo Danko. Če sem dobro razumel, sta obe osebi to že priznali. S kakšnimi pošastmi imamo opravka. Ali imamo še kakšne informacije, Bato? Če nimamo, bo vse ostalo policija. Hvala policiji za vse.” In deset sekund kasneje je nadaljeval: “Jedrska energija je prva naloga …”

V vseh civiliziranih in tudi manj civiliziranih državah obstajajo pravila, kako javnost obvestiti o takšnih tragedijah. Obstaja skupina ljudi, ki se s tem ukvarja, in obstaja postopek. Včasih to naredi policija, včasih tožilec (nikoli predsednik), a vedno na neki posebni novinarski konferenci in vedno z izjavo sožalja na začetku.

V Srbiji pa so prebivalci po objavi o smrti deklice še 17 minut poslušali o skupščini ZN, težkih dnevih za oblast in še čem, dokler se predsednik spet ni vrnil na primer tragično umrle Danke in izgovoril nekaj, ob čemer vsakemu normalnemu človeku zaledeni kri: “Upam, da ste vse opravili z družino.” In to lahko pomeni samo, da v trenutku, ko je obvestil javnost, ni imel pojma, ali so starši ubite deklice sploh že obveščeni ali pa so novico izvedeli s TV-ekranov. In to brez kakršnekoli cenzure, ker Vučić je bil zelo nazoren – trenutno preiskujejo deponijo, da bi našli njeno truplo.

Potem je, ne da bi počakal na odgovor teh, ki jih je vprašal, ali so z družino “opravili vse”, nadaljeval v povsem drugem tonu: “Miloradović, ali smo prvi v regiji, ki uporabljamo drone kot del vojske, katerekoli drone?

Ne, ne vemo, ali smo prvi z droni, ne vemo niti tega, ali Miloradović (pomočnik obrambnega ministra, op. p.) to ve, saj ga nismo slišali. Vemo pa, da do konca seje nismo slišali Gašića. Novinarska konferenca notranjega ministra je bila šele ob 15. uri. V vmesnem času so javnost, tako kot ves čas doslej, o vsem obveščali tabloidi. Informer je, ko je seja vlade še potekala, že izvedel, da je “eden od osumljencev po nesreči izstopil iz avta in z golimi rokami zadavil deklico”. Blic je vedel, da so v avtomobilu našli sledi krvi, analiza DNK pa da je pokazala, da gre za kri ubite Danke Ilić. Kurir je poročal, da je eden od osumljencev sodeloval v iskanju Danke Ilić. Šele ko je objavljena informacija, da sta osumljenca proslavljala, “ker sta se izvlekla”, ko je bila objavljena fotografija deklice z Dunaja, je ministrstvo za notranje zadeve dalo prvo izjavo – na Instagramu.

Objavili so inicialke osumljencev in zapis: “Policija nadaljuje intenzivno preiskavo, o vsem bomo pravočasno obvestili javnost.” Na Instagramu ali tako kot doslej – v tabloidih, niso pojasnili.

In šele ko je predsednik sporočil tragično vest, tabloidi pa so še malo profitirali od smrti deklice, je bila sklicana prva novinarska konferenca v povezavi z izginotjem deklice. Pred tem je ministrstvo za notranje zadeve 10 dni izdajalo samo pisna obvestila, včeraj je tudi tožilstvo nekaj dalo od sebe, minister Gašić pa se je na koncu pojavil le, da bi spustil zaveso. A šele po tem, ko je javnost obvestil, da se je policija marljivo ukvarjala s primerom in da on kot šef nima pojma, kako se je lahko dogajalo, da je prav tako marljivo informirala tabloide. In glej ga zlomka, tokrat izrazi, ki so se za medije uveljavili po dveh streljanjih v Srbiji maja lani, torej mrhovinarji in hijene, niso bili uporabljeni.

***

Sandra Petrušić je novinarka srbskega medija Radar.

Zapis ne odraža nujno stališč uredništva.