Nacionalni preiskovalni urad je konec decembra kazensko ovadil osem fizičnih in deset pravnih oseb, ki naj bi se protipravno okoristile za 1,6 milijona evrov. Po neuradnih informacijah portala 24ur so kazenske ovadbe povezane tudi z družino ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Iz Generalne policijske uprave (GPU) so sporočili, da je Nacionalni preiskovalni urad konec decembra podal kazensko ovadbo zoper osem fizičnih oseb in deset pravnih oseb z območja Policijske uprave (PU) Ljubljana.
Fizične osebe so osumljene, da so v imenu in za račun pravnih oseb storile šestnajst kaznivih dejanj, od tega enajst kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, tri kazniva dejanja pranja denarja ter po eno kaznivo dejanje overitve lažne vsebine in ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Preiskovalci so v predkazenskem postopku ugotovili, da so fizične osebe zlorabile svoj položaj ali zaupanje pri gospodarski dejavnosti leta 2017, ko so prenesle 1,6 milijona evrov iz oškodovane gospodarske družbe, ki je delovala na območju PU Ljubljana, na novoustanovljeno hčerinsko družbo, v nadaljevanju pa na druge fizične in pravne osebe.
Denar je izviral od prodaje osnovnega sredstva te družbe, so pojasnili na GPU. “Denarna sredstva od prodaje osnovnega sredstva tako niso postala del stečajnega postopka, ki je grozil družbam, lastnicam poslovnega deleža oškodovane gospodarske družbe,” so zapisali na Generalni policijski upravi in dodali, da je s tem novoustanovljena gospodarska družba pridobila 1,6 milijona evrov premoženjske koristi.
Po neuradnih informacijah portala 24ur se kazenske ovadbe nanašajo na hišne preiskave, ki so bile decembra 2021 tudi pri družini ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Kot so neuradno izvedeli, so kriminalisti zaradi domnevno spornih poslov kazensko ovadili tudi županovega sina Damijana Jankovića.
V nadaljevanju naj bi posamezniki denar uporabili pri gospodarski dejavnosti in ga v več transakcijah nakazali na obvladovane gospodarske subjekte in transakcijske račune fizičnih oseb za njihovo lastno potrošnjo. S tem so storili kazniva dejanja pranja denarja. “S pranjem so zakrili oziroma poskusili zakriti izvor teh denarnih sredstev, pri tem so za izvedbo nakazil uporabljali tudi ponarejene račune, s čimer je bilo storjeno kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin,” navajajo na GPU.
Na Generalni policijski upravi pojasnjujejo, da se kaznivo dejanje overitve lažne vsebine nanaša na primer odkupovanja posameznih terjatev upnikov do obvladovanih gospodarskih družb, ki so bile v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Navajajo, da je bil namen posameznikov omogočiti oblikovanje določene kvote upnikov, katerih skupni znesek terjatev je zakonsko določen za uspešno izglasovanje in potrditev poenostavljene prisilne poravnave.
“Z uporabo lažnih listin so bile poenostavljene prisilne poravnave nad obvladovanimi družbami tudi uspešno potrjene in tem družbam odpisani večmilijonski dolgovi,” so še pojasnili na GPU.
Za navedena kazniva dejanja je predpisana najvišja možna kazen zapora od enega do osmih let.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje