V zadnjih dveh letih so v cementarni Salonit Anhovo okoljevarstveno dovoljenje za sosežig kršili več kot 100-krat, so v prijavi na Inšpektorat RS za okolje zapisali pri občini Kanal ob Soči. Za prijavo so se po besedah kanalskega župana Mihe Stegla odločili zaradi ponavljajočih se in očitno namernih kršitev.
Občina Kanal ob Soči je na Inšpektorat RS za okolje in prostor podala prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig v cementarni Salonit Anhovo. Po njihovih trditvah so dovoljenje v zadnjih dveh letih v Salonitu kršili v več kot 100 primerih.
S tem dejanjem je občinska uprava sledila sklepu občinskega sveta s 6. junija, ki ji je nalagal, da na seji predstavljene podatke Civilne iniciative Danes preuči in po potrebi poda prijavo.
Za prijavo so se odločili zaradi ponavljajočih se in očitno namernih kršitev okoljevarstvenega dovoljenja, je povedal kanalski župan Miha Stegel, sicer nekdanji član Civilne iniciative Danes.
“Našli smo več kot 100 kršitev okoljevarstvenega dovoljenja v zadnjih dveh letih, med njimi preseganje dnevnih povprečnih vrednosti (emisij, op. STA), sežiganje odpadkov pri prenizki temperaturi, kar je izjemno nevarno za zdravje ljudi, nepravilno ravnanje v izjemnih primerih, kot so odpovedi merilnih in čistilnih naprav, in preseganje največjega dovoljenega masnega pretoka dimniškega prahu,” je naštel.
Ob tem na občini pravijo tudi, da so podatke o meritvah temperature, ki so jih pred časom zahtevali od Salonita, prejeli v neustrezni obliki. Poslali so jim namreč polurna povprečenja temperature, medtem ko bi na občini radi absolutne vrednosti meritev.
Spisek napak
V prijavi inšpektoratu so zapisali, da so v dveletnem obdobju našteli 52 dni, v katerih je cementarna presegala povprečne dnevne mejne vrednosti dušikovih oksidov. Pri tem na občini trdijo, da bi morali upoštevati omejitev 550 miligramov na kubični meter, kar je omejitev z upoštevano 10-odstotno merilno negotovostjo, v cementarni pa jo računajo z 20-odstotno negotovostjo, kar je sicer dovoljeno, vendar nerazumljivo, ker je naprava za merjenje dušikovih oksidov kalibrirana z 10-odstotno negotovostjo.
Nadalje so v devetih primerih ugotovili sosežig odpadkov pri prenizkih temperaturah, kar pomeni, da v tem času niso razpadle najnevarnejše snovi, ki nastanejo pri sosežigu, to so dioksini in furani. Emisije teh se ne merijo stalno, ampak le dvakrat letno.
Tretji sklop prijavljenih kršitev se nanaša na neizvajanje ukrepov v primeru okvar v proizvodnji ali na merilnih in čistilnih sistemih. V takih primerih se lahko denimo zmanjša ali prekine dovajanje odpadkov v sosežig, primerov, ko se kljub daljšemu obdobju tovrstnih izrednih razmer v cementarni niso odzvali, so našteli 15.
V zadnjih dveh letih so našli tudi tri primere, ko so na glavnem dimniškem izpustu v cementarni presegli največji dovoljeni masni pretok prahu. Okoljevarstveno dovoljenje jim omogoča izpust do 12,4 kilogramov na uro, zabeležena preseganja so se vrtela okoli dvakrat višjih količin. Kot pravijo na občini, je ta številka pomembna zato, ker omejuje absolutne skupne emisije cementarne.
Po pregledu podatkov o emisijah za leto 2021 in 2022 so na občini ugotovili tudi, da so v cementarni v 14 primerih presegli najdaljši čas obratovanja sosežiga ob preseganju mejnih vrednosti emisij. Ob preseganju katerekoli merjene emisije lahko sosežig neprekinjeno teče največ štiri ure skupaj.
Isti člen okoljevarstvenega dovoljenja družbi zapoveduje tudi, da lahko ob preseganju mejnih vrednosti emisij cementarna na leto deluje največ 60 ur, kar so v Salonitu po prepričanju občine prav tako presegli. Skupno je cementarna v letu 2021 ob preseganju dovoljenih emisij vsaj ene snovi delovala 650 ur, v letu 2022 pa kar 1077 ur, so navedli na občini.
V cementarni naj bi tudi kršili določilo, ki pravi, da mora upravljavec sosežiga po izrednih razmerah čim prej vzpostaviti normalno obratovanje tehnološkega procesa. Na občini trdijo, da so včasih s težavami delovali tudi po dva ali tri dni. Prav tako bi morali po prekinitvi sosežiga zagotoviti brezhibno delovanje celotnega sistema, kar so v cementarni prav tako večkrat kršili.
V prijavo so zapisali tudi sum, da so nekateri podatki v letnem poročilu in dnevnih meritvah nerealni oziroma ne odražajo dejanskega stanja. Kot primer so na občini navedli občasne meritve živega srebra in kloridov, v času katerega so v Salonitu doziranje odpadkov zmanjšali na četrtino običajnega, ob tem pa v poročilu zapisali, da je cementarna delovala v maksimalnem obsegu.
Na občini so inšpektoratu predlagali, da prijavo preuči in kršitelju naloži globo, v primeru ugotovljenih ponavljajočih, sistemskih ali hujših kršitev pa izvajalcu prepove obratovanje in odvzame okoljevarstveno dovoljenje.
V Salonitu so v izjavi za javnost že pred novinarsko konferenco dejali, da dosedanji pregled očitkov, ki so jih nanje naslovili na izredni seji, po njihovem prepričanju ni pokazal neskladij. Odgovore na vprašanja sicer še vedno pripravljajo, so med drugim zapisali.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!