Potem ko so okoljevarstveniki opozorili, da družba Salonit Anhovo ne zagotavlja ustreznih meritev temperature sosežiga, ki jih od njih zahteva okoljevarstveno dovoljenje, so se na Agenciji za okolje (Arso) očitno lotili vnovičnega pregleda podatkov cementarne. Ugotovili so, da Salonit Arsu res ni sporočal vseh podatkov, ki bi jih moral. O tem so obvestili inšpekcijo. Manjkajoči podatek o temperaturi pri peči je pomemben: če temperatura ni ustrezna, lahko nastajajo strupeni plini.
Več nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za varovanje okolja in zdravja prebivalcev Soške doline, je prejšnji teden na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj da Salonit Anhovo ne zagotavlja vseh ustreznih meritev temperature sosežiga.
V društvih spremljajo delovanje cementarne in vsako leto od agencije za okolje pridobivajo okoljske podatke, ki jih je Salonit dolžen poročati. Ugotovili so, da za vsaj enega od parametrov, za katerega bi morali v Salonitu skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem izvajati trajne meritve, podatkov ni. To je trajno merjenje temperature na stiku med pečjo in izmenjevalnikom toplote, na tako imenovani točki HT 40. “Nerazumljivo je, da eden največjih tovrstnih obratov v Sloveniji ne zagotavlja obveznosti, ki je jasno zapisana v okoljevarstvenem dovoljenju, pristojni organi pa na podlagi pridobljenih informacij in letnih poročil tega niso ugotovili zadnja štiri leta,” je poudaril Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.
Arso se je po opozorilu očitno lotil vnovičnega pregleda posredovanih podatkov. “Po opozorilu javnosti smo ponovno pregledali podatke in ugotovili, da Salonit Anhovo, ki sicer redno pošilja izmerjene podatke o emisijah v zrak, ni sporočal podatkov o temperaturi v rotacijski peči, ki bi jih moral poročati na osnovi veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja,” so pojasnili na Arsu. O manjkajočih zapisih bodo obvestili inšpekcijo, ki bo ukrepala skladno s pristojnostmi, so še navedli.
Salonit: merimo, a nismo pošiljali
Iz družbe Salonit Anhovo so sporočili, da so bili nedavno pozvani, da posredujejo podatke o meritvah temperature na točki priklopa izmenjevalnika toplote na peč. “V Salonitu Anhovo seveda omenjene meritve opravljamo za potrebe preverjanja skladnosti delovanja z okoljevarstvenim dovoljenjem. Ker pa ti podatki niso del programa obratovalnega monitoringa, ki ga je pripravila akreditirana institucija, podatkov do sedaj pristojnim institucijam nismo pošiljali,” so zapisali in dodali, da podatke pripravljajo in jih bodo kmalu posredovali Arsu ter predstavili javnosti.
Na dogajanje so se odzvali tudi na občini Kanal ob Soči, katere župan je od zadnjih lokalnih volitev Miha Stegel, prej vodja civilne iniciative Danes – ene od organizacij, ki opozarjajo na sporne prakse v dolini. Na občini pravijo, da izjava Salonita, da program obratovalnega monitoringa ne vključuje omenjene meritve temperature, je pa ta del zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja, ne drži. “Iz programa obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo klinkerja in cementa, ki je priloga 1 okoljevarstvenega dovoljenja Salonita Anhovo na strani 9, je razvidno, da je potrebno trajno spremljanje temperature na reprezentativni točki HT 40,” pravi župan. Od pristojnih institucij pričakuje, da ugotovijo razloge za nesprejemanje podatkov in primerno ukrepajo. “Prav tako pričakujmo, da preverijo pravilnost in zakonitost delovanja podjetja Salonit Anhovo,” še dodaja.
Za petek je Salonit napovedal novinarsko konferenco ter predstavitev podatkov županu in občinskim svetnikom Kanala ob Soči ter nevladnim organizacijam.
Zakaj je to pomembno?
Salonit Anhovo je cementarna, za proizvodnjo cementa pa je treba kamninsko surovino (apnenec, glina oziroma lapor) obdelati na visokih temperaturah. Za to je potrebne velike energije, ki jo cementarne dobivajo tako iz klasičnih goriv, kakršna je nafta, kot iz t. i. “alternativnih goriv”, to so nekatere vrste odpadkov. V Salonitu konkretno navajajo plastiko in papir, sežigajo pa tudi odpadne gume. Odpadke tudi uvažajo. V zakonodaji se to imenuje “sosežig” (medtem ko se “sežig” imenuje sežiganje odpadkov v za to namenjenih sežigalnicah).
Na svoji spletni strani Salonit piše, da ima v okoljevarstvenem dovoljenju omejeno količino uporabe alternativnih goriv na nekaj manj kot 110.000 ton na leto. Dovoljena količina uporabe alternativnih goriv je nespremenjena od leta 2007, si jo pa želijo povečati. Trenutno je energijski delež alternativnih goriv okrog 60 odstotkov.
Merjenje temperature na stiku med pečjo in izmenjevalnikom toplote, na t. i. točki HT 40, je še posebej pomembno pri kurjenju odpadkov. Kot je pojasnila Manuela Korečič iz Civilne iniciative Danes, pri nepravilnem in nenadzorovanem sosežigu odpadkov lahko nastane veliko strupenih plinov in snovi, zato je skladno s strokovnimi dognanji v uredbi o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig zapisano, da morajo biti ti plini vsaj dve sekundi segreti na vsaj 850 stopinj Celzija, temperaturo pa je treba stalno spremljati. Če toksini ne razpadejo, je namreč še posebej pri dolgotrajni izpostavljenosti zelo visoko tveganje za razne hude motnje in kronična bolezenska stanja. Za zdravje so nevarni predvsem dioksini in furani.
V društvih že dolgo opozarjajo tudi na diskriminatornost zakonodaje, ki cementarnam omogoča sosežig odpadkov pod bistveno milejšimi okoljskimi standardi in ob bistveno manjšem nadzoru, kot to velja za sežig v specializiranih sežigalnicah odpadkov. “Nedopustno je, da mora kljub neprestanemu opozarjanju civilne družbe, zdravnikov, prebivalcev osrednjega Posočja, številnih posameznikov, v zadnjem času tudi občine na posledice sosežiga velikih količin odpadkov in vplivov na okolje na nepravilnosti opozarjati in jih ugotavljati civilna družba, saj so uradni organi v tej točki povsem odpovedali,” je poudarila Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče. Več o tem lahko preberete v članku (So)sežig: “Razlika je, ali si v garaži zaprt z enim avtom ali s petnajstimi”.
Že več kot desetletje opozarjajo tudi na neučinkovitost državnega nadzora. Med drugim se sprašujejo, zakaj sistem še vedno omogoča neposredno finančno odvisnost izvajalca meritev od lastnika naprave in zakaj je upravljalec naprave prvi obveščen o meritvah izpustov, šele za njim pa zanje izve tudi pristojni državni organ.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje