Od znižanih cen do donacij: kaj trgovci naredijo s hrano, ki ostane na policah

Hrano izgubimo ali zavržemo na vseh stopnjah prehranske verige: na kmetijah, pri prevozu, med obdelavo, predelavo in proizvodnjo, v trgovinah, restavracijah, v javnem sektorju in seveda v gospodinjstvih.

Prav gospodinjstva so po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) tista, v katerih nastane največ odpadne hrane. Zadnji podatki iz leta 2024 kažejo, da je prebivalec v enem letu v povprečju zavrgel 35 kg hrane, pri čemer bi bila užitna še tretjina oziroma 11 kg. V gostinstvu in strežbi je nastalo 32 odstotkov odpadne hrane, v proizvodnji pa 15 odstotkov.

Najmanj (9 odstotkov) odpadne hrane nastane v trgovinah v živili. Obrnili smo se na trgovce, prisotne na slovenskem trgu, in jih vprašali, kako skrbijo, da v njihovih trgovinah zavržejo čim manj hrane.

Trgovci so kot glavne ukrepe za zmanjševanje količin odpadne hrane navedli optimizacijo naročanja, tako da že pri načrtovanju zalog preprečijo nastanek viškov in zniževanje cen izdelkov pred iztekom roka trajanja. Prav tako navajajo rotacijo izdelkov na policah. To pomeni, da so v ospredje postavljeni tisti s krajšim rokom.

Tega, kateri izdelki bodo znižani, kupci ne moremo vedeti vnaprej, saj trgovci tega ne napovedujejo oziroma oglašujejo. Kot pojasnjujejo v Lidlu, se znižanje cene izvede na podlagi trenutnih zalog, zato bi bilo težko napovedati, kateri izdelki pred iztekom roka bodo cenejši.

"Posamezne maloprodajne enote imajo vsak dan različne artikle, ki jim je treba zaradi bližajočega se izteka roka znižati ceno, zato takšnih izdelkov ni mogoče oglaševati na enak način kot druge. So pa izdelki, ki so znižani, ker se jim bo kmalu iztekel rok, v prodajnem prostoru jasno in nedvoumno označeni," o tem pravijo v Mercatorju. Dodajajo, da na določenih oddelkih dnevno znižujejo cene svežih izdelkov, in sicer eno uro pred zaprtjem trgovine.

V večini trgovin te izdelke razstavijo na posebnih mestih za znižane stvari, ponekod pa jih tudi posebej označijo – v Sparu jih lahko na primer najdemo pod oznako "Spoštujmo hrano". Tudi v Tušu pravijo, da so kupci tovrstne ponudbe navajeni in vedo, kje v poslovalnicah je na voljo.

V Hoferju pravijo, da je prodaja znižanih izdelkov dobra, tudi oni pa se glede na zalogo sproti odločajo, kdaj jih je treba poceniti in na koliko, da se jih bo čim manj zavrglo.

Darovanje viškov hrane

Trgovci v okviru boja proti odpadni hrani izpostavljajo predvsem svoje programe, prek katerih darujejo presežke hrane dobrodelnim organizacijam.

V Mercatorju navajajo, da so od leta 2013 kot prvi trgovci vključeni v projekt doniranja živil humanitarnim organizacijam. Bolj podrobnega opisa, s kom sodelujejo, niso podali.

Pri Hoferju donacije hrane izvajajo od leta 2017, ko so se pridružili projektu Lionsov Donirana hrana, imajo pa tudi lastni projekt Hrana na dobri poti. Vanj so vključene vse njihove trgovine v Sloveniji, ki jih je trenutno 93.

Na mesec v povprečju donirajo okoli 100 ton hrane, ki roma na domove okoli 20.000 socialno ogroženih družin in skupin. Med to hrano prevladujejo sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki. Januarja 2023 so začeli donirati še hlajeni in zamrznjeni sortiment ter jajca. Ob tem trgovec poudarja, da natančno sledijo smernicam, ki določajo, kdaj je katera hrana še primerna za zaužitje, kdaj jo lahko predajo naprej in kdaj jo je treba zavreči, ravnanje po sistemu HACCP pa izpostavljajo tudi vsi ostali.

V Lidlu je v donacije presežkov hrane vključenih več kot 90 odstotkov vseh trgovin, njihov cilj pa je, da program razširijo na celotno mrežo. Letno v povprečju donirajo 450 ton hrane, ki jo pobira devet humanitarnih organizacij.

Ob tem izvajajo tudi projekt zbiranja odpadnega jedilnega olja, ki trenutno poteka pred 21 trgovinami. Olje prodajo pogodbenemu partnerju za predelavo v biodizel, obenem pa za vsak liter odpadnega olja namenijo donacijo.

Spar pravi, da se število njihovih trgovin, ki oddajajo viške hrane, vsako leto veča in jih je trenutno že več kot 75. "Smo pa odvisni tudi od razpoložljivosti in kapacitet organizacij, ki viške prevzemajo," dodajajo.

"Uporabno najmanj do" ni isto kot "porabiti do"

Velik pomen trgovci dajejo na osveščanje potrošnikov o zmanjševanju odpadne hrane v njihovih gospodinjstvih. Tako so v Sparu na primer oblikovali vodnik za trajnostno nakupovanje in pomočnika AI, ki uporabnikom svetuje, kako porabiti ostanke hrane.

Tudi v Lidlu želijo največ pozornosti nameniti posameznikom, saj prav v naših gospodinjstvih nastane največ odpadne hrane. Tako so oblikovali kampanjo Hranozavest, ki opominja na pomen majhnih sprememb vsakdanjih navad. "Interne raziskave kažejo, da kar 57 odstotkov kupcev meni, da doma zavržejo manj hrane zaradi osveščanja," dodajajo.

V Hoferju so posebno pozornost namenili dejstvu, da ljudje ne poznajo vedno razlike med oznakama "porabiti do" in "uporabno najmanj do", zato so razvili posebno oznako "Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje".

To oznako so leta 2021 začeli lepiti na embalažo izdelkov, na katerih je rok uporabnosti označen z "uporabno najmanj do". Oznaka kupce opominja, da so lahko izdelki s to oznako primerni za uživanje tudi po preteku roka, če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus.