Vrhovno sodišče je zadovoljno z odločbo ustavnega sodišča glede hrambe dokazov iz prisluhov. Po pojasnilih vrhovnega državnega tožilstva bo to omogočilo državnim tožilcem, da ob predložitvi razlogov za objektivno nemožnost začetka pregona v dveletnem roku dosežejo odpečatenje zbranega gradiva in nadaljevanje kazenskega pregona.
Vrhovno državno tožilstvo po seznanitvi z odločbo ustavnega sodišča, da je ureditev v zakonu o kazenskem postopku po avtentični razlagi o instrukcijskem roku glede hrambe dokazov iz prisluhov neustavna, meni, da je njihova zahteva za oceno ustavnosti dosegla svoj namen. Verjamejo, da bodo negativni učinki dosedanje sodne prakse odpravljeni.
Kot so izpostavili v današnji izjavi za javnost, je ustavno sodišče s to odločbo pritrdilo njihovemu stališču, da ni ustavno dopustno omejevati kazenskega pregona z rokom za začetek postopka, kadar tega iz objektivnih razlogov ni mogoče začeti. Gre za primere, ko na dolgotrajnost postopka vpliva zamudno mednarodno sodelovanje, oteženo zbiranje dokazov zaradi drugih objektivnih okoliščin ali ko je vložitev zahteve za začetek kazenskega postopka zadržana zaradi odloženega razkritja obsežne kriminalne dejavnosti, ki zahteva zbiranje dokazov zoper druge storilce.
Z odločbo in načinom njene izvršitve, ki jo je predpisalo ustavno sodišče, bodo po prepričanju vrhovnega državnega tožilstva odpravljeni tudi negativni učinki dosedanje sodne prakse v tistih zadevah, v katerih se je rok iztekel pred začetkom veljavnosti novele zakona o kazenskem postopku iz leta 2019. Že ta novela je namreč pravni položaj glede ravnanja z gradivom že ustrezno uredila tako, da državnemu tožilcu daje zadostne možnosti za učinkovito vodenje postopka, ne more pa veljati za nazaj.
To bo po pojasnilih vrhovnega državnega tožilstva omogočilo državnim tožilcem, da ob predložitvi razlogov za objektivno nemožnost začetka pregona v dveletnem roku dosežejo odpečatenje zbranega gradiva in nadaljevanje kazenskega pregona.
“Pravna praksa usklajena s potrebo po uveljavljanju kazenskega pregona”
“Državno tožilstvo ocenjuje, da je z odločbo ustavnega sodišča in pred tem sprejeto novelo zakona o kazenskem postopku pravna ureditev in njena uporaba v sodni praksi v celoti usklajena s potrebo po učinkovitem uveljavljanju kazenskega pregona. S tem so uveljavljena stališča, ki so jih državni tožilci zastopali že ves čas od spremembe sodne prakse, ki je dveletni rok v nasprotju s prejšnjim uveljavljenim načinom začela razlagati kot nepodaljšljiv prekluzivni rok,” so še zapisali.
Zgodba sega v poletje 2017, ko je preiskovalna sodnica na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo v zadevi farmacevtka pridobilo s prisluškovanjem. Ti dokazi so bili v času, ko je ustavno sodišče presojalo o pobudi, zapečateni. Tožilka v tej zadevi ima tako po sklepu ustavnega sodišča 30 dni od objave te odločbe v uradnem listu, da poda predlog za podaljšanje hrambe gradiva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!