Kitajski "Mogočni zmaj" pometel z najboljšimi evropskimi bojnimi letali

Pakistanski lovci J-10CE kitajske izdelave so med skupno letalsko vajo "Zilzal-II", ki je januarja 2024 potekala v Katarju, po navedbah pakistanskih medijev dobesedno pometli s konkurenco in v vseh devetih simuliranih zračnih spopadih premagali letala Eurofighter Typhoon katarskih letalskih sil, ki veljajo za ene najzmogljivejših bojnih letal na Bližnjem vzhodu.

Da lovci J-10CE leta 2024 v simuliranih zračnih bojih proti letalom Eurofighter Typhoon niso doživeli niti enega poraza, je po navedbah kitajske državne televizije CCTV potrdil tudi Peking. Televizija pri tem ni razkrila podrobnosti vaje niti držav, ki so v njej sodelovale.

J-10CE, znan tudi pod vzdevkom "Mogočni zmaj", je izvozna različica kitajskega večnamenskega bojnega letala J-10, ki ga proizvaja družba Chengdu Aircraft Corporation. Kitajska ga predstavlja kot cenovno dostopnejšo alternativo zahodnim lovcem za države, ki si težje privoščijo ameriške F-16 ali evropske Typhoone. Med najzvestejšimi uporabniki kitajskega letala je prav Pakistan, piše Index.hr.

Po drugi strani pa je bil Eurofighter Typhoon prvotno zasnovan kot lovec za zagotavljanje zračne premoči, pozneje pa se je razvil v večnamensko bojno letalo. Proizvaja ga evropski konzorcij, ki ga sestavljajo Združeno kraljestvo, Nemčija, Italija in Španija. Typhoon poganjata dva motorja Eurojet EJ200, opremljen pa je tudi z naprednim radarjem CAPTOR-E AESA. Doseže lahko hitrost približno 2.495 kilometrov na uro.

V teoriji ima Typhoon pred J-10CE prednost v več ključnih kategorijah, med drugim pri zmogljivosti motorjev, nosilnosti in radarskih sistemih.

Pri rezultatu ključna pravila vaj

Kot je za revijo The National Interest opozoril Harrison Kass, rezultat 9:0 sam po sebi še ne pove celotne zgodbe.

Ena največjih prednosti Typhoona je možnost uporabe rakete zrak-zrak Meteor, za katero Kitajska in Pakistan trenutno nimata neposrednega tekmeca. Raketa uporablja poseben tip reaktivnega motorja, ki omogoča ohranjanje visoke hitrosti skozi celotno trajanje leta, hkrati pa se je raketi tudi zelo težko izogniti. V dejanskem boju na večjih razdaljah bi lahko piloti Typhoonov to prednost izkoristili še preden bi posadke letal J-10CE sploh prišle v položaj za uporabo svojega orožja.

Vendar vojaške vaje niso enake resničnim spopadom. Gre za nadzorovana okolja z vnaprej določenimi pravili, ki so pogosto prilagojena konkretnim učnim ciljem. Pravila vaje Zilzal-II niso bila javno objavljena, vendar Kass opozarja, da takšne vaje pogosto vključujejo omejitve glede začetnih položajev, uporabe orožja ali načina bojevanja.

Če so bili simulirani spopadi zasnovani predvsem kot bližnji manevrski boji in ne kot raketni obračuni na velikih razdaljah, Typhoon ni mogel v celoti izkoristiti svojih ključnih prednosti. V tem primeru bi rezultat 9:0 bolj odražal pravila in zasnovo vaje kot pa dejansko razmerje moči med obema letaloma v resničnem boju, piše Index.hr.