Od sredine julija vojaki odstranjujejo rezilno žico na meji, doslej so pospravili dobro desetino od 51 kilometrov. Kmalu bo objavljen tudi razpis za odstranitev drugega dela mejnih preprek, to je panelnih ograj. So pa nedavne poplave – Kolpa je v dveh tednih dvakrat prestopila bregove – nekoliko pospešile odstranjevanje. Dele ograje, ki jih je narasla reka podrla, bodo zdaj prednostno odstranili, najprej najnevarnejšo rezilno žico, ki leži po bregovih ter ogroža ljudi in živali. Panelno ograjo pa želijo tamkajšnji prebivalci koristno uporabiti. V občini Kostel bi z njo denimo ogradili deponijo in vrtec.
Sredi julija so vojaki slovesno, ob nagovoru slovenske notranje ministrice in direktorja policije, začeli odstranjevati rezilno žico na meji s Hrvaško. Skupaj je bilo ob meji postavljenih 51 kilometrov rezilne žice in 143 kilometrov panelnih ograj (na fotografiji podrta zelene barve), s katerimi so nevarno žico nadomestili predvsem ob turističnih krajih ob Kolpi.
15. julija so napovedali, da bo Slovenska vojska odstranila 150 do 200 metrov ograje na dan. Doslej so je odstranili 5,6 kilometra, kar je precej manj od napovedi. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pravijo, da projekt poteka v skladu z načrtom, ki je sicer tajen, je pa ponekod teren zelo nedostopen in odstranjevanje zahtevno.
Mejna reka Kolpa je prestopila bregove najprej sredi septembra in potem še enkrat prejšnji teden. Poleg tega, da je povzročila škodo v kampih in odnesla celo čredo ovac, je podrla tudi nekaj sto metrov žice in ograj. “Županom obmejnih občin smo že pred časom zagotovili ustrezno čiščenje vodotokov in popravilo škode zaradi varovanja državne meje,” pravijo na MNZ. Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar si je z županom Črnomlja tudi na terenu ogledala zaradi vodne ujme na več mestih poškodovano panelno ograjo – to zdaj prednostno umikajo.
Škoda na panelni ograji, ki jo je povzročila narasla Kolpa:
Najprej bodo odstranili najnevarnejšo žico
Rezilno žico oziroma “žilet žico”, kot ji pravijo domačini, odstranjujejo vojaki, za odstranitev panelnih ograj pa bodo pripravili javno naročilo. Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da bo objavljeno v naslednjih dneh. Panelno ograjo so namreč postavili s posebnimi stroji, prav tako pa ni povsem preprosta njena odstranitev.
Ponekod ob meji je torej (bila) nameščena rezilna žica, ponekod panelne ograje, ponekod pa so rezilno žico namestili na vrh panelnih ograj. Prav zadnja pa zdaj po poplavah pomeni največjo nevarnost, saj visi z ograj in leži po bregovih ter ogroža ljudi in živali. Vojska jo bo zato prednostno odstranila. Včeraj so to počeli od mejnega prehoda Petrina do Fare v občini Kostel, danes naj bi nadaljevali v Osilnici. “Vojska odstranjuje rezilno žico, občina pa je zadolžena, da jo odvozi na deponijo,” nam je pojasnil podžupan Kostela Miran Briški. Dele panelne ograje, ki jih je Kolpa podrla, bodo začasno zložili in deponirali, je še povedal.
Da bi bilo zeleno ograjo – ko na njej ne bo rezilne žice – škoda zavreči, se strinjajo domačini ob Kolpi. Da jo želi obdržati za ograditev svojega kampa ob reki, nam je povedal njegov lastnik. “V naši občini je med domačini velik interes, da bi s panelno ograjo zavarovali svoja polja, saj jim sicer divjad poje ves pridelek,” pa pravi kostelski župan Briški. Poleg tega bi jo porabili tudi za ograditev čistilne naprave, deponije in vrtca v njihovi občini.
Na notranjem ministrstvu pravijo, da bodo tovrstnim željam lokalnih skupnosti kar najbolj prisluhnili. “Do zdaj smo takšnih pobud lokalnih skupnosti prejeli za približno 50 kilometrov panelne ograje, zato bomo na ministrstvu tudi pripravili načrt delitve, pri tem pa moramo seveda slediti zakonodaji,” so še dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje