Opozicija za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave zakona o Skoku, Poglajen prekinil sejo odbora

Parlamentarni odbor za pravosodje bi moral danes obravnavati predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, v javnosti bolj znanega kot zakona o Skoku.

A je predsednik parlamentarnega odbora za pravosodje Andrej Poglajen iz SDS obravnavo predloga zakona na današnji seji odbora prekinil.

V Svobodi, SD in Levici so namreč pred začetkom seje vložili predlog, da državni zbor ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika državnega zbora, po katerem bi predlog zakona obravnavali po nujnem postopku. Ocenjujejo namreč, da nujni postopek ni upravičen, je poudarila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin.

Spomnila je, da je vlada predlog zakona o Skoku vložila že julija, prvo obravnavo pa so sklicali za danes, vmes pa so bile počitnice. "Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali že poleti," je povedala poslanka Svobode.

Tacer: To je zelo problematično za stanje naše pravne države

Če bo koalicija še naprej vztrajala pri nujnem postopku obravnave zakona, bo po njenih besedah jasno, da to počne zgolj zato, da omeji javno razpravo. Po mnenju opozicije je to zavržno, "razumemo pa, da jih je strah kritik, ki se zgrinjajo nad tem zakonom z vseh strani strani," je dodala Tacer Perlin.

Kot je navedla, v opoziciji ne nasprotujejo krepitvi pregona korupcije, so pa proti temu, da se govori o preganjanju korupcije in da se to uporabi kot "fasado" za širjenje političnega vpliva na postopek imenovanja tožilcev. "To je zelo problematično za stanje naše pravne države," je poudarila.

V opoziciji poudarjajo, da je zakon o Skoku nastajal prehitro ter brez kakršnegakoli sodelovanja s tistimi, ki bodo morali novo ureditev izvajati. "Če bo zakon ostal tak, kot je trenutno, bo namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete. To je zadnje, kar si pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala lahko privoščimo," so sporočili iz Svobode. Ob tem so spomnili, da zakonu glasno nasprotujejo v pravosodju, resne pomisleke ima tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.

Minister pri oblikovanju predloga imenovanja tožilcev ne bi bil vezan na dokončno mnenje DTS

Koalicija je na predlog zakona o Skoku vložila več dopolnil, na današnji dopisni seji pa je z njimi soglašala tudi vlada. Po navedbah ministrstva za pravosodje, ki ga vodi Mihael Zupančič iz Demokratov, se s predlaganimi dopolnili v največji možni meri upoštevajo pripombe ZPS ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva k predlogu zakona.

Prav tako z dopolnili natančneje urejajo položaj in pristojnosti Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev in delovanje Specializiranega kazenskega sodišča Republike Slovenije, pa tudi pristojnosti pri dodeljevanju in prenosu zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov ter prehodne rešitve za nemoten začetek delovanja novega sistema, je v sporočilu za javnost po seji vlade navedlo ministrstvo za pravosodje.

Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto, po dopolnilu, ki ga je pripravila vlada, pa bi se začel uporabljati s 1. julijem 2027. S tem dnem bi sodno funkcijo začelo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče, je razvidno iz predlaganih dopolnil.

Pri imenovanju tožilcev pa vlada predlaga dopolnilo, da minister za pravosodje po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta (DTS) s kandidati opravi ustni pogovor. Ostaja pa predlog, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje DTS, izhaja iz predloga zakona.

Tudi vrhovno sodišče in tožilstvo za redni postopek obravnave zakona o Skoku

Da naj državni zbor zakon o Skoku obravnava po rednem postopku, sta se danes zavzela tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in generalna državna tožilka Katarina Bergant. Opozorila sta, da bi zakon povzročil zastoje v postopku. Bergant je izpostavila tudi povečanje političnega vpliva na njihovo delo.

"Zakon je tako bistven za pregon tovrstnih kaznivih dejanj, da je redni postopek pravzaprav edino, kar je razumno," je poudaril Orož. Kot je navedel, si želijo, da se področje uredi, vendar je prav, da o tem razpravljajo vsi strokovnjaki. "Če bomo hiteli, bomo naredili napako," je dodal predsednik vrhovnega sodišča.

Da ne vidi razlogov za obravnavo zakona po nujnem postopku, je dejala tudi Bergant. Kot je poudarila, nujnega postopka ni obrazložil niti predlagatelj, poleg tega pa celo ugotavlja, da specializirani organi delajo razmeroma dobro.

Orož je dejal, da je zaskrbljen tudi zaradi vsebine zakona. Če bi sprejeli predlog zakona s takšno vsebino, bi to po njegovi oceni povzročilo pravno negotovost na področju, ki ga ureja zakon. "To je organizacijski zakon, ki ne bo pospešil reševanja teh zadev," je poudaril Orož.

Poleg tega meni, da je večina rešitev nedomišljenih in bi celo povzročile zastoje v postopku. Pri tem je omenil samodejni odvzem okoli 700 kazenskih zadev, ki niso tako imenovane specializirane zadeve. O pritožbah bi moralo odločati višje sodišče v Mariboru, ki pa, tako Orož, tako velikega pripada zadev ni zmožno reševati.

Bergant pa je poudarila, da je tudi tožilstvo opozorilo na podaljševanje postopkov, pravno varnost vseh v kazenskih postopkih in organizacijske težave, pa tudi na povečanje političnega vpliva na njihovo delo.