Janša po srečanju z Ruttejem: Z rebalansom bomo letos dosegli dva odstotka BDP za obrambo

Predsednik vlade Janez Janša, ki se mudi na svojem prvem delovnem obisku v Bruslju, odkar je junija že četrtič zasedel premierski položaj, se je na sedežu zveze Nato srečal z generalnim sekretarjem zavezništva Markom Ruttejem.

V luči zaostrenih geopolitičnih razmer in lanske zaveze držav članic Nata, da bodo do leta 2035 zvišale svoje obrambne izdatke na pet odstotkov BDP, sta Janša in Rutte večji del pogovorov namenila vprašanju, kako bo Slovenija povečala svoje obrambne izdatke.

Slovenija je namreč že nekaj časa povsem pri repu držav članic Nata, kar zadeva izdatke za obrambo, po izračunih zavezništva na letošnjem vrhu v turški Ankari pa je bila naša država celo edina zaveznica, ki še ni dosegla zahtevanega starega dvoodstotnega cilja, ki je bil potrjen leta 2014 v Walesu.

Prejšnja vlada Roberta Goloba je sicer trdila, da Slovenija že dosega dva odstotka BDP za obrambo, pri Natu pa so trdili, da je naša država letos za obrambo namenila le 1,61 odstotka BDP. Rutte je takrat Golobu, ki je opravljal tekoče posle, poslal pismo, v katerem ga je opozoril, da Slovenija med obrambne izdatke prišteva tudi projekte in stroške, ki neposredno ne sodijo mednje.

Janša je že po vrhu zavezniških držav v Ankari dejal, da bo Slovenija izpolnila svoje obljube in dolžnosti do Nata, kar kaže tudi predlog rebalansa proračuna, ki ga je pripravila vlada. V predlogu je predvideno, da naj bi Slovenija še letos namenila 2,03 odstotka BDP za obrambo.

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Slovenija bo za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev, s čimer bo slovenski prispevek skupaj znašal 100 milijonov dolarjev.

Rutte: Slovenija je že več kot dve desetletji cenjena zaveznica

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je po sestanku z Janšo izpostavil, da je Slovenija že več kot dve desetletji cenjena zaveznica, ki prispeva k evroatlantski varnosti. Še posebej je pohvalil Janševa prizadevanja, saj je Slovenija pod njegovim vodstvom še bolj zavezana k Natovim ciljem, kolektivnemu odvračanju in obrambi, ob tem pa prevzema tudi svojo vlogo pri povečevanju obrambnih izdatkov in nadaljnji podpori Ukrajini.

Rutte je spomnil na slovensko prisotnost v Natovih silah v Latviji in na Slovaškem ter izpostavil vlogo Ljubljane pri ohranjanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu, predvsem v okviru misije Kfor na Kosovu in pri krepitvi zmogljivosti v Bosni in Hercegovini. Ob tem je poudaril vzajemnost zavezništva, saj madžarska in italijanska letala varujejo slovenski zračni prostor, zaveznice pa so Sloveniji priskočile na pomoč tudi po uničujočih poplavah leta 2023.

Posebno zahvalo je prvi mož Nata namenil slovenski pomoči Kijevu – med drugim v okviru pobud PURL, češke pobude za strelivo in poveljstva NSATU – ter opozoril, da Rusija v svoji agresiji plačuje izjemno visoko ceno z več kot 40.000 žrtvami na mesec. V luči zadnjih napadov na civilno infrastrukturo blizu ozemlja Nata in na potniški vlak v Ukrajini je Rutte ocenil, da gre za znak Putinovega obupa: "Meni, da nas lahko ustavi pri podpori Ukrajini in da lahko spodkoplje našo enotnost. Moti se."

Kot je še poudaril, bo odgovor zavezništva povečanje pomoči Ukrajini, medtem ko ostaja Natova zavezanost kolektivni obrambi in zaščiti "vsakega pednja zavezniškega ozemlja" povsem neomajna.

"Zavezani smo močnemu in verodostojnemu Natu"

Janša je današnje pogovore ocenil kot zelo dobre in vsebinske, tekli pa so predvsem o tem, kako lahko še naprej okrepimo zavezništvo in skupno obrambo.

"Spomnim se prvega srečanja obrambnih ministrov Nata v Sloveniji le nekaj mesecev po našem vstopu v zavezništvo leta 2004. Že takrat je tekla razprava o tem, kako doseči cilj dveh odstotkov BDP za skupno obrambo. Žal v naslednjih desetletjih te zaveze niso bile izpolnjene, vendar me veseli, da se Slovenija danes končno približuje tem okvirjem. Kot si že omenil, Slovenija že letos – z odločitvijo ob rebalansu proračuna – končno dosega ta prag. V prihodnjem letu pa bomo storili vse, da dosežemo tudi cilje, zastavljene za leto 2035," je poudaril slovenski premier.

Po njegovih besedah ob izzivih sodobnega sveta skoraj nihče ni dovolj močan, da bi bil povsem varen, zato je vlaganje v skupno obrambo nujno. "Naše sporočilo je jasno: zavezani smo močnemu in verodostojnemu Natu, nadaljnji delitvi bremen ter zagotavljanju, da ima zavezništvo zmogljivosti in odločnost, ki sta potrebni za zaščito vseh svojih članic," je izpostavil Janez Janša.

Na novinarsko vprašanje, ali ga je slovenski premier s svojimi zagotovili prepričal, da bo Slovenija res vložila dva odstotka v temeljne obrambne izdatke, je Mark Rutte odgovoril, da je bila Slovenija zanesljiva zaveznica že doslej, vendar je obstajalo nekaj odprtih vprašanj glede obrambnih izdatkov.

"Tukaj pa je bila podana jasna in brezpogojna zaveza, ne le k dvema odstotkoma BDP, temveč tudi k verodostojni poti do 3,5 odstotka, ki naj bi jih dosegli najpozneje do leta 2035," je dejal.,

Janša je ob tem dodal, da Slovenija sredstev za obrambo ne povečuje zato, ker bi bila to obveza do Nata ali ker bi nekdo tako ukazal, temveč je treba obrambne zmogljivosti okrepiti zato, da bo Slovenija sposobna braniti sebe in sodelovati v zavezništvu.

"Obramba v zavezništvu je bistveno cenejša in učinkovitejša, kot če bi jo zagotavljali sami. Tudi če bi za lastno varnost namenili celoten proračun, ne bi mogli zagotoviti tolikšne stopnje varnosti," je ocenil Janša in dodal, da bo Slovenija vlagala v človeške vire in sodobno tehnologijo, da se lahko brani.

Janša: Nekdo bo moral za ta škandal odgovarjati

Ena ključnih vrzeli pri izpolnjevanju slovenskih zavez do zavezništva sicer ostaja oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine ter nakup osemkolesnih oklepnikov, kar se vleče že leta. Spomnimo, da je spomladi leta 2022 tedanji obrambni minister Matej Tonin v času, ko je tretja Janševa vlada opravljala le še tekoče posle, podpisal memorandum o nakupu 45 nemških boxerjev v skupni vrednosti več kot 343 milijonov evrov.

Vlada Roberta Goloba je nato že jeseni 2022 razdrla pogodbo, zaradi česar je država morala plačati več kot štiri milijone evrov kazni. Čeprav je Golobova vlada kasneje napovedala, da bo manjkajoče osemkolesnike zagotovila z nakupom finskih patrij, pa do konca mandata prejšnje vlade to tega posla ni prišlo.

"Najprej naj še enkrat izrazim obžalovanje, da je bila pogodba za nakup oklepnikov boxer odpovedana, da je morala Slovenija za to plačati pogodbene penale ter da v štirih letih zatem ni bil izpeljan noben postopek, s katerim bi to nadomestili z novo pogodbo in dobavami. Danes je položaj takšen, da so ta sredstva dražja, čakalne dobe pa bistveno daljše. Slej ko prej bo moral nekdo za ta škandal odgovarjati, saj je Slovenijo ogrozil tako finančno kot varnostno," je danes v Bruslju dejal Janez Janša.

Izpostavil je, da tega zaostanka ne bo lahko nadomestiti, bo pa Slovenija skušala razmere rešiti s sredstvi, ki jih že ima na voljo, in s tem, kar lahko tako ali drugače pridobi od prijateljskih držav.

"Ko govorimo o bataljonskih bojnih skupinah, brigadah in vojski na splošno, so na prvem mestu ljudje. Prav tu ima Slovenija največji izziv; najprej moramo povečati te zmogljivosti in jih nato ustrezno opremiti. Na to ne smemo pozabiti: ne gre zgolj za oklepnike, temveč za vojaške enote, sestavljene iz ljudi – oklepniki pa so namenjeni temu, da so ti pri svojem delu varni in učinkoviti," je zaključil slovenski predsednik vlade.