Oslovski kašelj tik ob slovenski meji, epidemiologe skrbi slaba precepljenost

Slovenija 26. Okt 202306:12 7 komentarjev
cepljenje, otroci, zdravnik
Profimedia

Na Hrvaškem se je število primerov oslovskega kašlja v zadnjem tednu skoraj podvojilo, širjenje te bolezni pa epidemiologi pripisujejo slabi precepljenosti. Precepljenost je tudi v Sloveniji upadla pod 90 odstotkov, v nekaterih regijah je le malo nad 80 odstotki. Ker oslovski kašelj najbolj ogroža novorojenčke, NIJZ cepljenje posebej priporoča nosečnicam, ob vsaki nosečnosti.

Kot smo poročali, se na Hrvaškem širi oslovski kašelj. Bolezen je posebej za dojenčke in malčke lahko zelo nevarna.

Najprej so primere oslovskega kašlja septembra zaznali v Splitu, nato pa tudi v Zagrebu. V Splitu in okolici je bilo prejšnji teden okrog 70 obolelih, sredi tega tedna pa že 125. “Epidemija se širi, beležimo vse večje število obolelih na območju Splita, nekaj primerov pa je bilo tudi na širšem območju županije,” je za hrvaško nacionalno televizijo povedala epidemiologinja Milka Brzović, ki je pri splitsko-dalmatinski izpostavi hrvaškega zavoda za javno zdravje odgovorna za nadzor cepljenja.

Doslej so morali hospitalizirati 17 obolelih dojenčkov, prav najmlajši so namreč najbolj dovzetni za hujše zaplete, če zbolijo za oslovskim kašljem. “Trenutno sta v bolnišnici še en dojenček in en šolar, ki ima nevrološke težave,” je dodala Brzović. Število obolelih otrok se povečuje tudi na območju Zagreba, kjer se je oslovski kašelj razširil v eni od šol.

Epidemiologinja Brzović je pojasnila, da v najhujši obliki za oslovskim kašljem zbolijo dojenčki, “ki ne znajo in ne morejo kašljati”. “Pri njih lahko bolezen povzroči apnejo, torej prenehanje dihanja. Na žalost imajo lahko tudi zaplete, kakršni sta pljučnica ali bronhopnevmonija (akutno vnetje bronhijev in pljuč), pogosti pa so tudi nevrološki zapleti, med njimi konvulzije (hudi mišični krči) in encefalitis (vnetje možganov, ki se pojavi zaradi okužbe),” je opozorila Brzović. Pri odraslih oslovski kašelj praviloma ne pušča resnejših posledic. Oslovski kašelj se zdravi z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge, piše NIJZ.

Kako prepoznamo oslovski kašelj?

Oslovski kašelj je ena najbolj nalezljivih bolezni. Okužba se širi kapljično in podobno učinkovito kot ošpice ali zadnje različice covida-19. Bolezen prizadene pljuča in dihalne poti. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis, ki je v ustih, nosu in žrelu.

Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Bolezen je sprva videti kot navaden prehlad, ki lahko traja dva tedna, nato pa preide v napade kašlja. Tudi zato jo je težko prepoznati, poleg tega pa je inkubacijska doba bolezni precej dolga, saj po besedah hrvaške epidemiologinje lahko zboli tudi oseba, ki je bila v stiku z obolelim pred tremi tedni.

“Na oslovski kašelj posumimo šele, ko starši opazijo, da otrok tako hudo kašlja, da vmes preneha dihati ali bruha,” pojasnjuje Brozović. Opozarja, da se bolezen širi med necepljenimi otroki, posebej izpostavlja družine, v katerih otrok ne cepijo pravočasno. Po besedah hrvaške epidemiologinje se oslovski kašelj sicer pogosteje pojavlja v zimskih mesecih, v Split pa bi bolezen lahko nevede prinesli turisti, saj se širi tudi v drugih evropskih državah.

Precepljenost se slabša tudi pri nas

Hrvaški epidemiologi za trenutni izbruh krivijo slabo precepljenost, ki je na območju Splita okrog 86-odstotna. Upad precepljenosti otrok, ki se je zgodil v zadnjih letih epidemije, pa skrbi tudi slovenske zdravnike. Proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b, otroški paralizi in hepatitisu B je bilo pred desetletjem cepljenih več kot 95 odstotkov otrok, lani le še 89,2 odstotka. Najnižja je precepljenost na območjih Novega mesta, dobrih 81 odstotkov, in Kopra, 83,8 odstotka – torej prav na območjih, ki mejita na Hrvaško.

Precepljenost otrok
Foto: N1

“Upad precepljenost je skrb vzbujajoč,” pravi specialistka javnega zdravja Nadja Šinkovec Zorko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V Sloveniji sicer v zadnjih tednih še niso zaznali izbruhov oslovskega kašlja ali prenosov iz Hrvaške.

Število primerov pri nas v zadnjih letih precej niha. Najvišje je bilo leta 2014, ko so potrdili skoraj 400 primerov, med epidemijo pa so številke, podobno kot pri drugih nalezljivih boleznih dihal, razen covida, upadle. Letos so do 24. oktobra obravnavali 25 primerov. Morda je primerov več, a jih posebej med odraslimi ne zaznamo, ker bolezen poteka v blažji, prehladu podobni obliki, še pravi strokovnjakinja za javno zdravje.

OSLOVSKI KAŠELJ
Foto: N1

Poziv nosečnicam, naj se cepijo

V Sloveniji spada cepljenje proti oslovskemu kašlju med obvezna cepljenja. S 6-valentnim cepivom proti zgoraj naštetim boleznim so cepljeni dojenčki po tretjem mesecu starosti, nato dobijo poživitveni odmerek proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju še v drugem razredu osnovne šole. Epidemiologi opažajo, da je največ primerov oslovskega kašlja med mladostniki. Pri majhnih otrocih je primerov zelo zelo malo, pravi Šinkovec Zorko, saj jih cepljenje ščiti. Toda zaščita pred boleznijo sčasoma ošibi. Zato so z letošnjim letom v koledar cepljenja dodali še eno (tretje) cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, ki ga prejmejo srednješolci.

Še posebej pa zdravniki cepljenje priporočajo nosečnicam, ob vsaki nosečnosti. Najbolj ranljivi so namreč najmlajši dojenčki, ki jih še ne morejo cepiti. “Ob cepljenju nosečnica ustvari več protiteles, ki se prek posteljice prenesejo na otroka, da je zaščiten v prvih mesecih po rojstvu, ki so najbolj kritični,” pojasnjuje Šinkovec Zorko.

Za nosečnice je cepljenje proti oslovskemu kašlju brezplačno. Priporoča se čim prej po 24. tednu nosečnosti.

Med otroki na Hrvaškem zbolevajo v večini necepljeni. Da je cepivo učinkovita zaščita, kažejo tudi slovenski podatki, saj je incidenca bolezni, odkar cepimo, bistveno manjša kot pred tem, ko so letno obravnavali več tisoč primerov. “Cepivo proti oslovskemu kašlju nudi dobro zaščito pred boleznijo približno pet let, nato ta upada,” še pravi Šinkovec Zorko. Zato so uvedli cepljenje srednješolcev, poživitveni odmerek pa priporočajo tudi vsem odraslim “enkrat v dobi odraslosti”, dodaja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje