Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je prepričana, da vladni odlok ni zadostna pravna podlaga za predvideno preverjanje pogojev PCT.
Vlada je včeraj sprejela odlok o načinu preverjanja izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, testirani cepljeni). Aplikacija za skeniranje QR kode z digitalnega covid potrdila bo razkrila ime in priimek osebe, datum rojstva ter podatek, ali izpolnjuje pogoj. Nacionalni inštitut za javno zdravje naj bi to, že tretjo različico aplikacije pripravil danes ali jutri.
Zapleti z aplikacijo so se začeli takoj po objavi njene prve različice. Ključno vprašanje pa je, ali aplikacija uporabnikom iz zasebnega sektorja lahko razkrije toliko osebnih podatkov, da omogoča učinkovit nadzor ter preprečuje zlorabe oziroma goljufije. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je v dosedanjih sporočilih zapisala, da bi bilo treba sprejeti zakon.
Njen odziv na včerajšnji vladni odlok še pričakujemo. Pogovarjali pa smo se z nekdanjo informacijsko pooblaščenko, odvetnico Natašo Pirc Musar. Njeno stališče je jasno: odlok ni dovolj.
Je odlok rešitev za dileme glede aplikacije?
Ta odlok je rešil predvsem eno stvar. Anonimizirana aplikacija, ki ne razkriva nobenih osebnih podatkov, omogoča preširoko polje zlorab. Vlada je z podatkom o imenu ter datumom rojstva naredila naredila korak v pravo smer.
Všeč mi je tudi, da je vlada v določeni meri upoštevala načelo sorazmernosti. Aplikacija ne bo sporočala podatka o tem, ali je oseba prebolela virus, je cepljena ali testirana. Sporočala bo samo, da oseba je izpolnila pogoj.
Največjega problema pa vlada ni rešila. Poseg v temeljno človekovo pravico, kar omejevanje dostopa do gostiln in prireditev zagotovo je, se lahko izvede samo z zakonom. Ne problematiziramo tega, ali je tak poseg ustavno skladen ali ni. Smo v takih časih, ko se vlada lahko odloči za preverjanje PCT pogoja. Vprašanje je samo, na kakšen način to predpiše. To preprosto ne more biti odlok, ampak mora biti zakon.
Zakaj?
Ker ustava in mednarodne konvencije tako zahtevajo. V temeljne človekove pravice se lahko posega samo z zakonom. Ne želite si, da nam vladajo z odloki. To je hiter, nepremišljen postopek.
Nekateri pravijo, da pravna podlaga obstaja že v zakonu o nalezljivih boleznih. Tam je možnost omejevanja gibanja in prodaje blaga.
Ustavni sodniki so odločili, da je ta člen neustaven. Pa tudi če ne bi, zakon o nalezljivih boleznih ne daje pravne podlaga, da bi vlada prek odlokov regulirala prav vse v zvezi z epidemijo.
Preberite več o najnovejšem vladnem odloku:
- Pogoj PCT: vse, kar vas zanima, ne enem mestu
- Lahko delavec, ki ne spoštuje pogoja PCT, izgubi službo?
- Preverjanje pogoja PCT: SMS ni dovolj
- Predsednik združenja delodajalcev bi zamaknil začetek veljave odloka PCT
- N1 STUDIO: “Lovimo še zadnje trenutke za prostovoljno cepljenje”
- Pogoj PCT: kako po novem na bencinsko, v banko in gostilno
- Kam bomo od srede še lahko šli brez PCT
- PCT pogoj: kaj pravijo trije uspešni podjetniki
- Trgovinska zbornica: Pričakujemo uvajanje obveznega cepljenja
- Prebolevnikom vlada ponovno skrajšala pogoj PCT z osmih na šest mesecev
Bo torej informacijska pooblaščenka morala odločiti, da se aplikacija, ki jo predvideva ta odlok, ne sme uporabljati?
Zagotovo je v nezavidljivi situaciji. Podobno kot ustavno sodišče, ko je presojalo ustavnost zakona o nalezljivih boleznih. Zaradi zdravstvene krize so se ustavni sodniki odločili, da neustavnih določb ne razveljavijo, ampak so vladi naložili, naj jih popravi.
Informacijska pooblaščenka bo morala preveriti, ali je ta odlok pravi pravni temelj za uporabo aplikacije. Ampak odlok velja, dokler ga, če rečem po domače, nekdo ne spravi s sveta. Gostinci bodo lahko uporabljali aplikacijo.
V odloku je sicer zapisano, da se preverjanje pogoja PCT opravi, kadar je možno iz dejanja oziroma ravnanja posameznik zanesljivo sklepati, da je privolila v vpogled v svoje podatke.
To ne gre skupaj z logiko izpolnjevanja pogoja PCT. Na eni strani so gostinci in ostali dolžni preverjati izpolnjevanje pogoja, na drugi strani pa se od ljudi pričakuje privolitev v preverjanje. Privolitev pomeni, da če odklonim posredovanje osebnih podatkov, se meni potem ne sme nič zgoditi. Kaj se bo torej zgodilo, če ne pokažem svojega certifikata? Me bo moral gostinec spustiti noter? Ali mi bo rekel, da ne smem? To se zna v praksi zaplesti.
Trenutno so parlamentarne počitnice. Ali obstaja dejanska možnost, da bi dovolj hitro sprejeli ustrezno pravno podlago?
Zagotavljanje pravne podlage je problem vlade. Mora ga znati rešiti. Verjetno obstaja tudi možnost, da se poslanci vrnejo z dopusta, kadar je nujno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje