Vlada je poskušala jasno zapisati, kaj naj delodajalec naredi z delavcem, ki zavrača pogoj PCT. Vendar še vedno ostaja dilema, kako takega delavca zakonito odpustiti.
V sredo bo začel veljati odlok, ki med drugim določa, da morajo vsi, ki opravljajo delo pri delodajalcu ali samostojno opravljajo dejavnost, izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
V nadaljevanju odlok določa tudi, kako se pogoj PCT preverja in kako naj delodajalci ukrepajo zoper osebe, ki pogoja ne izpolnjujejo.
Vlada je očitno želela napisati jasen predpis. Vendar vseeno ni povsem razrešila dileme, kaj naj podjetje naredi z delavcem, ki PCT zavrača.
Tretji odstavek sedmega člena odloka določa:
“Zoper osebo, ki opravlja delo v okoljih ali dejavnostih v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka 5. člena tega odloka, ki ne izpolnjuje pogoja PCT, delodajalec uporabi ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in predpisom, ki ureja delovna ali uslužbenska razmerja, ter kolektivnimi pogodbami dejavnosti.”
Ta določba je odvečna, pravi odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Že tako ali tako je jasno, da je treba spoštovati veljavne predpise, pojasnjuje.
Preberite več o novem vladnem odloku:
- Pogoj PCT: poiskali smo odgovore na vaša vprašanja
- Preverjanje pogoja PCT: SMS ni dovolj
- Predsednik združenja delodajalcev bi zamaknil začetek veljave odloka PCT
- N1 STUDIO: “Lovimo še zadnje trenutke za prostovoljno cepljenje”
- Pogoj PCT: kako po novem na bencinsko, v banko in gostilno
- Kam bomo od srede še lahko šli brez PCT
- PCT pogoj: kaj pravijo trije uspešni podjetniki
- Trgovinska zbornica: Pričakujemo uvajanje obveznega cepljenja
- Prebolevnikom vlada ponovno skrajšala pogoj PCT z osmih na šest mesecev
Mora delodajalec najprej sprejeti izjavo o varnosti?
Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so nam odgovorili, da odlok neposredno zavezuje vse subjekte, na katere se nanaša. Nato pa so poudarili, podobno kot piše že v odloku, da morajo delodajalci spoštovati zakon o varnosti in zdravju pri delu. “Kadar delodajalci sprejemajo ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju varnega in zdravega dela, morajo to storiti z oceno tveganja po postopku, ki je predpisan,” so zapisali.
Iz tega bi lahko razumeli, da odlok sam po sebi ni dal delodajalcem nobenih dodatnih možnosti krivdne odpovedi delovnega razmerja.
Veljavna zakonodaja delodajalcu že zdaj daje možnost, da sproži postopek krivdne odpovedi delovnega razmerja zoper delavca, ki ne spoštuje ukrepov, namenjenih varnosti in zdravju. Vendar mora delodajalec te ukrepe najprej določiti v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Tako interpretacijo je nedavno ponudilo tudi ministrstvo za delo.
Izjave o varnosti ni najbolj enostavno napisati, pa tudi postopek sprejemanja ni najbolj preprost. Delodajalec sicer o izjavi odloči sam, vendar se mora pred tem posvetovati z delavci oziroma njihovimi predstavniki. V praksi delovnim organizacijam izjavo pogosto pomagajo pripraviti specialisti za medicino delo, kar tudi podaljša postopek.
Mora torej delodajalec tudi obveznost pogoja PCT predpisati z izjavo o varnosti? In ali mora biti pogoj PCT predpisan v izjavi o varnosti, da bi lahko delodajalec sprožil postopek odpovedi zoper delavca, ki pogoj PCT zavrača?
Z ministrstva za delo nam na ti vprašanji še niso odgovorili. Nataša Pirc Musar pa pravi, da pogoja PCT ni treba vnesti v izjavo o varnosti. “Izjava o varnosti je narejena na podlagi ocene tveganja. Delodajalcu te ocene v tem primeru ni treba izdelati, saj je vlada že ocenila tveganje,” pojasnjuje.
“Dilemo bi lahko dokončno rešila samo sodišča”
Dilemo bi lahko dokončno razrešila samo sodišča, poudarja dr. Mitja Novak, direktor inštituta za delo pri ljubljanski pravni fakulteti. Po eni strani bi bilo razumljivo, pojasnjuje, če bi sodišče menilo, da je spoštovanje pogoja PCT nekaj, kar zadeva celotno družbo in ne samo odnosa med posameznim delodajalcem in delavcem. To bi lahko pomenilo, da pogoja PCT ni treba predpisati z izjavo o varnosti.
Po drugi strani pa uradni postopek predvideva, da se ukrep, namenjen varstvu in zdravju pri delu, vnese v izjavo o varnosti. “Če bi delodajalec, ki tega nima, odpustil delavca, bi delavčev odvetnik najverjetneje to izpostavil,” pravi Novak.
Delodajalci ne želijo konfliktov z zaposlenimi
Predsednik združenja delodajalcev Marjan Trobiš je v današnji oddaji N1 STUDIO dejal, da delodajalci še nimajo pravne podlage za ukrepanje proti delavcu, ki se ne želi testirati. “Ne želimo z našim zaposlenim iti v kakšno pravno zadevo. Želimo ga prepričljivo peljati skozi celoten proces. Ravno danes smo imeli dolg sestanek o tem,” je dejal.
Poudaril je, da ne gre samo za vprašanje odnosa med delodajalcem in zaposlenim. “Gre tudi za vse obiskovalce, vse oskrbovalce, vse, ki tudi s tovornjakom prihajajo v podjetje in imajo neposredni stik z našimi zaposlenimi. To je kar ambiciozen proces, da lahko omogočimo varen prihod in odhod z dela za vse zaposlene,” je razložil.
Za delo dovolj samotestiranje
Delavec bo lahko izpolnjevanje pogoja PCT dokazoval na enak način kot uporabniki storitev. Teh šest načinov je predpisanih v drugem odstavku omenjenega odloka. Poleg teh je mogoče pogoj PCT za namen opravljanja dela izpolniti na še en način. Delavci se namreč lahko samotestirajo. V tem primeru je dovolj samotestiranje enkrat tedensko v enakih presledkih. Tega mora organizirati delodajalec, ki mora delavcu tudi poslati evidenčni list za vodenje evidence o samotestiranju.
“Zaposleni pride, pridobi test, se testira in to evidentira na list. Seveda vse to spremlja pooblaščena oseba delodajalca,” je na današnji novinarski konferenci opisal Franci Vindišar, državni sekretar na ministrstvu na zdravju.
Ponovno se je pojavilo tudi vprašanje, zakaj je za potrebe dela dovolj tedensko samotestiranje, medtem ko je lahko v drugih primerih izid testa star največ 48 ur, če gre za hitri antigenski test, oziroma 72 ur, če gre za test PCR.
Minister za zdravje Janez Poklukar je že pred tremi tedni pojasnil, da je glavna razlika v tem, da gre pri testiranju zaposlenih za presejalni program in da trenutno stroka ocenjuje, da je tedensko testiranje dovolj za odkrivanje okuženih. Poleg tega naj bi mu strokovnjaki povedali, da so delovna okolja nekakšni mehurčki oziroma konstantno okolje, kjer so interakcije med ljudmi stalne in končne. Nasprotno pa je na primer v gostinstvu stalna menjava stikov med ljudmi, je razložil minister. Če se bo epidemija stopnjevala, bo, tako minister, frekvenco obveznih testov mogoče povečati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje