Po dnevu spomina na žrtve fojb se je oglasila Slovenija. Kaj sporoča?

Slovenija 11. Feb 202417:29 23 komentarjev
Mladika
Foto: Žiga Živulovič jr. /BOBO

Ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in množičnega eksodusa Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije na slovenskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da je pri spominjanju na boleče izkušnje 20. stoletja potreben objektiven pristop, ki da je gradnik skupne prihodnosti. "Ob poudarjanju pravice do spominjanja in spoštovanja človekovega dostojanstva se ne smemo zatekati k poenostavljanju in povzdigovanju ene bolečine nad drugo ter potiskati v pozabo grozot, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem," so zapisali.

V spominskem parku v Bazovici ob meji s Slovenijo so včeraj položili vence in se ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb spomnili povojnih pobojev in eksodusa Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije.

Slovesnosti se je med drugim udeležila tudi predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni. Ob tem je dejala, da je k spomeniku v Bazovici prišla že mnogokrat, tudi kot mlado dekle, čeprav so takrat na tiste, ki so se spominjali povojnega trpljenja Italijanov, kazali s prstom, jih obtoževali in jih izolirali.

Dan spomina, ki ga v Italiji na dan podpisa pariške mirovne pogodbe obeležujejo od leta 2005, je po njenih besedah enkrat za vselej pometel z zaroto tišine o teh dogodkih. A za večdesetletno pozabo ni opravičila, je menila.

Kot je še dejala, so se danes prišli poklonit vsem Istranom in Dalmatincem, ki so se zato, da bi še naprej ostali Italijani, odločili zapustiti domove, zemljo in premoženje. Edino, česar jim Titovi komunisti niso mogli vzeti, je njihova identiteta, je zatrdila.

Georgia Meloni na novinarski konferenci
Foto: REUTERS

Zdaj se je odzvalo še slovensko ministrstvi za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). “V dneh, ko se Italija spominja žrtev fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije, ponovno poudarjamo pomen celovitega in spoštljivega spomina ter dostojanstva za vse žrtve tragičnih dogodkov vojnega in povojnega obdobja 20. stoletja,” so sporočili z ministrstva. Poudarili so, da vsaka skupnost ohranja spomin na svoje boleče izkušnje, ob tem pa je “potrebna tudi skrb, da iz bolečine ne zrastejo nove zamere, predsodki ali strahovi”.

Izpostavili so, da se ob “poudarjanju pravice do spominjanja in spoštovanja človekovega dostojanstva ne smemo zatekati k poenostavljanju in povzdigovanju ene bolečine nad drugo ter potiskati v pozabo grozot, ki jih je Slovencem povzročil fašizem”. Menijo, da je “objektiven pristop k spominjanju na boleče izkušnje 20. stoletja gradnik skupne prihodnosti. Zaslužijo pa si ga prebivalci na obeh straneh slovensko-italijanske meje – zlasti mladi”.

“Sprava potrebuje svoj čas in iskren napor, da se odpremo drug drugemu in gradimo nove priložnosti. Primer takšne priložnosti predstavlja projekt Evropska prestolnica kulture dveh Goric, na katerega smo lahko ponosni tako v Sloveniji kot v Italiji,” so zapisali in dodali, da Slovenija vseskozi zagovarja strokovno obravnavo zgodovine.

“Primer takšnega sodelovanja med državama je bila priprava skupnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880–1956, ki so ga pripravili v okviru za ta namen vzpostavljene slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Objava poročila v obeh državah bi dodatno prispevala k objektivnemu razumevanju zgodovinskih dogodkov,” so še pojasnili na MZEZ.

Dodali so še, da si bo ministrstvo še naprej prizadevalo za spoštljiv dialog s sosednjo Italijo in razvoj sodelovanja v duhu temeljnih evropskih vrednot sožitja in sprave.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje