Nihče iz zreškega Uniorja ni poklical 112

Slovenija 17. Nov 202217:05 2 komentarja
Zreški proizvajalec in obdelovalec kovin Unior.
Žiga Živulović jr./BOBO

26. oktobra so zaposleni v Uniorju opazili kapljice na svojih avtomobilih, parkiranih pred tovarno, in o nenavadnih madežih obvestili upravo zreškega podjetja. Tistega dne je podjetje o dogodku obvestilo inšpektorat za okolje in prostor, ne pa tudi centra za obveščanje na 112. Do danes ni tovarne obiskal noben predstavnik državnih organov. "Vsekakor gre za resen incident," so dejali v Ekološkem laboratoriju Instituta Jožef Stefan, a o dogodku tudi njih ni obvestil nihče.

Zakonodaja oziroma okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je za svoje delovanje moral pridobiti Unior, določata, da mora zavezanec v primeru izrednega dogodka o tem obvestiti Inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP). To so tudi storili, zatrjujejo v Uniorju in potrjujejo na inšpektoratu. “Skladno s tem je Unior d. d., najprej telefonsko, nato še pisno seznanil inšpektorat, da je 26. 10. 2022, zaradi okvare naprave za čiščenje odpadnih plinov, na enem od izpustov v podjetju prišlo do emisije snovi oziroma kapljic v okolje,” so povedali na inšpektoratu. V Uniorju so priložili tudi dokument ‘Analiza ukrepanja in korektivni ukrepi zaradi izrednega dogodka’.

Tisti dan ne podjetje ne inšpektorat nista obvestila nikogar drugega: ne delničarjev, ne župana in lokalne skupnosti, ne bližnje osnovne šole, ne javnosti. Prav tako ne podjetje ne inšpektorat tisti dan nista izvedla oziroma naročila meritev emisij.

Prav tako okoljski inšpektorji še do danes niso obiskali podjetja in razmer preverili na terenu. Uradnega pojasnila, zakaj, nam še niso poslali. So pa inšpektorji z nadzorom dokumentacije ugotovili, da je “upravljavec naprave pristopil k odpravi napake ter izvedel korektivne ukrepe z namenom preprečitve ponovitve takega dogodka” ter da je bilo “ukrepanje upravljavca naprave skladno z zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja.”

Iz Uniorja niso poklicali 112

Agencija za okolje (Arso) o dogodku ni bila obveščena, ob tem pa so za STA povedali, da mora podjetje samo poznati svoje obveznosti ob nesreči. “Obvestiti mora najmanj 112, da potem ta vodi odziv po svojem protokolu,” pravijo na agenciji.

Tudi na inšpektoratu pravijo, da bi moralo podjetje poleg njih obvestiti tudi center za obveščanje na številko 112, ta pa bi nato sprožil nadaljnje postopke. “Zakon o varstvu okolja v 63. členu določa: Povzročitelj okoljske nesreče ali tisti, ki okoljsko nesrečo opazi in je ne more omejiti, mora o nesreči nemudoma obvestiti organ, pristojen za obveščanje in določen s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Center RS za obveščanje). Povzročitelj okoljske nesreče mora tudi nemudoma izvesti nujne ukrepe, s katerimi se zmanjša škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje.”

Center za obveščanje na podlagi informacije o izrednem dogodku aktivira vse službe, ki so potrebne za izvedbo interventnih ukrepov, med njimi je tudi laboratorij, ki izvede meritve. Na inšpektoratu so dodali, da so jih iz Uniorja obvestili, da gre za izredni dogodek, ne pa za okoljsko nesrečo, ki bi bila večja stvar in bi zahtevala nujen odziv.

Na Upravi za zaščito in reševanje oziroma Centru za obveščanje smo preverili, ali so tistega dne zabeležili klic o potencialno nevarnem dogodku. “Klica iz Uniorja na 112 tisti dan ni bilo,” so nam potrdili. Na 112 niso poklicali niti z inšpektorata.

Kaj pa NIJZ?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je tisti, ki ob tovrstnih dogodkih obvešča javnost in opozarja na možne škodljive posledice. Po nesreči v kočevskem Melaminu so denimo okoliškim prebivalcem priporočili, naj pridelke z vrtov, ki so bili izpostavljeni dimu in sajam, zavržejo, ker bi bili lahko onesnaženi, priporočili so tudi čiščenje vseh površin, kjer se igrajo otroci.

Za dogodek v Zrečah takšnega opozorila ni bilo, saj je NIJZ zanj šele včeraj izvedel iz medijev. “Inšpektorat za okolje nas o dogodku ni obvestil. Za primer smo včeraj izvedeli iz medijev in v skladu z njihovimi pristojnostmi inšpektorat prosili, naj nam posredujejo morebitne dodatne relevantne informacije o onesnaženju, na podlagi katerih bi bila možna kakršnakoli ocena tveganja za zdravje ljudi,” so nam sporočili iz NIJZ.

Ekološki laboratorij: “Gre za resen incident”

Prav tako o dogodku ni bil obveščen Ekološki laboratorij z mobilno enoto Instituta Jožef Stefan (ELME). Gre za mobilni laboratorij, ki ga ob nesrečah, ki bi lahko imele okoljske posledice, pošljejo neposredno na kraj dogajanja. “Vsekakor gre za resen incident, če je poškodovanih toliko vozil, da o onesnaženju zemlje ne govorimo. Domnevam, da jim je raznosilo prah oksida v okolico tovarne, ob deževju pa je prišlo do hidrolize kromovega oksida in agresivne reakcije na kovinskih površinah,” je za N1 ocenil vodja kemijskega dela ELME dr. Dušan Žigon. Kromov trioksid (CrO3) je oksidant in nevaren za okolje in zdravje ljudi, je še opozoril.

Gre za strupeno in rakotvorno snov, kakšne bodo posledice za zdravje oziroma ali bodo posledice za zdravje, pa je odvisno od njene količine v emisijah. “Če so bili zaradi snovi poškodovani avtomobili, ne morem verjeti, da ne bi bilo nobenih vplivov na zdravje ljudi,” je za N1 dejala strokovnjakinja za vplive onesnaženja na zdravje ljudi dr. Metoda Dodič Fikfak. Več lahko preberete v tem članku. Na tej povezavi pa najdete časovnico ključnih dogodkovi po nesreči v Uniorju.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje