V Iniciativi hoč'mo cesto zaskrbljeno ugotavljajo, da po dveh letih od začetka gradnje severnega dela tretje razvojne osi ni zgrajen niti meter hitre ceste. Sprašujejo se, v kakšnem roku bo država zgradila obljubljeno cestno povezavo. Tudi do napovedane decembrske predstavitve novelirane časovnice ni prišlo, so poudarili v sporočilu za javnost.
Iniciativa hoč’mo cesto je spomnila, da je bil na današnji dan pred 50 leti odprt prvi avtocestni odsek v Sloveniji, ko je promet stekel med Vrhniko in Postojno. “32 kilometrov dolg odsek so gradili dve leti in pol, medtem ko gradnja na gradbišču tretje razvojne osi danes poteka bistveno počasneje,” so izpostavili.
Kot opozarjajo v iniciativi, je v dveh letih gradnje investitorju na odseku hitre ceste med Slovenj Gradcem in Velenjem uspelo delno zaključiti eno gradbišče z viaduktom Gaberke ter postaviti nekaj stebrov viadukta Jenina in Visočnik v okolici Podgorja pri Slovenj Gradcu.
“Korošci pri tem zaskrbljeno ugotavljamo, da po dveh letih od začetka gradnje ni zgrajen niti meter hitre ceste,” je zapisal Aljaž Verhovnik iz Iniciative hoč’mo cesto, ob tem pa vprašal, v kakšnem roku bo država zgradila obljubljeno povezavo.
“Žal od odgovornih še vedno nismo prejeli odgovorov, za koliko se bodo roki izgradnje zamaknili. Tudi do napovedanega decembrskega sestanka koordinacijskega odbora za izgradnjo tretje razvojne osi, na katerem naj bi bila predstavljena novelirana časovnica, ni prišlo,” je še pojasnil Verhovnik.
Dars: Tretja razvojna os ena izmed dveh prioritet
V družbi Dars so v odzivu na sporočilo iniciative spomnili, da je projekt tretje razvojne osi eden od dveh prednostnih projektov družbe; skupaj z izgradnjo vzhodne cevi predora Karavanke. V letošnjem letu je znašala skupna realizacija gradbenih del na hitri cesti približno 16 milijonov evrov brez DDV. Načrtovana vrednost gradbenih del za leto 2023 je v višini 28 milijonov evrov brez DDV.
Kot so spomnili, je izgradnja hitre ceste med Slovenj Gradcem in Velenjem razdeljena na osem sklopov.
Gradnja enega izmed sklopov zaključena
Gradnja sklopa D, ki zajema območje priključka Gaberke, je v celoti zaključena. Gradnja sklopa F, ki zajema gradnjo viaduktov Jenina in Visočnik ter mostu Jenina, je stekla oktobra lani in poteka kontinuirano, po zagotovilih Darsa pa bodo dela zaključena predvidoma najpozneje v roku enega leta.
Gradbeno dovoljenje za sklopa B in H (območje ob Škalskem jezeru in del navezovalne ceste Konovo) je pravnomočno. Trenutno poteka postopek javnega naročanja, in sicer so ponudnike pozvali k oddaji ponudb. Podpis pogodbe z izvajalcem je v primeru poteka javnega naročila brez zapletov predviden v začetku naslednjega leta. Za sklopa C (Škale) in E (Velunja) je prva faza postopka, priznanje sposobnosti ponudnikom za pridobitev izvajalcev, zaključena.
V letu 2023 je na sklopu F – Jenina predvideno nadaljevanje gradnje. Ob predpostavki uspešno izvedene druge faze postopka javnega naročila za oddajo del za sklop B in sklop H je v prihodnjem letu predviden pričetek in izvajanje gradbenih del na teh dveh odsekih. Če bo v letu 2023 pridobljeno gradbeno dovoljenje za sklop E in sklop C, se bo po pojasnilih Darsa izvedla druga faza postopka javnega naročila za pridobitev izvajalca del.
“Sicer pa se na sklopih, na katerih gradbeno dovoljenje še ni bilo pridobljeno in se gradnja še ne izvaja, nadaljuje z izdelavo projektne dokumentacije in pridobivanjem zemljišč (zagotovljenih je 95 odstotkov zemljišč ), potrebnih za gradnjo,” so navedli. Za sklopa E in C je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja podana decembra 2021 oziroma februarja 2022.
V teku so tudi dopolnitve na podlagi zahtev pristojnih mnenjedajalcev, saj so se v času od podaje zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja spremenile karte poplavne in erozijske ogroženosti, zaradi česar je potrebna naknadna preveritev projektnih rešitev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje