Po Mijičevem televizijskem nastopu: "Ljudje s šibkim znanjem dobivajo mesto v prvih vrstah"

Poslanec stranke Resni.ca Boris Mijič, ki je bil nedavno imenovan za nadomestnega člana slovenske delegacije Sveta Evrope, v nastopu na lokalni televiziji TV Idea pred dnevi ni znal odgovoriti na vprašanje, na podlagi katerih izkušenj in znanj je bil imenovan v omenjeno delegacijo.

"Hm, Svet Evrope, ja. Hm, tukaj bi … izpostavil … Tukaj bi izpostavil recimo podjetništvo, recimo, v Republiki Sloveniji. To je v bistvu gospodarstvo, če rečemo tako temu, no. Torej bi rekel gospodarstvo. Hmm … Kaj bi še lahko naštel? Hm hm hm," je na novinarkino vprašanje odgovoril Mijič.

Kot je znano, je informacija o njegovem imenovanju za člana slovenske delegacije že pred tedni sprožila veliko zgražanja, predvsem opozicijskih strank. Svet Evrope je namreč institucija, ki se ukvarja z vprašanji človekovih pravic, pluralnosti demokracije in pravne države. Mijiča pa bremenijo očitki o neplačevanju delavcev, dolgovih do države, sum ponarejanja podpisov delavcev, ki so bili v času zaposlitve odjavljeni iz socialnih zavarovanj, kot je znano, pa je veliko razburjenja povzročilo tudi dejstvo, da je svoje podjetje Progros, ki ni poplačalo zaposlenih, prepisal na razvpitega Roka Snežiča.

Ob neprepričljivem nastopu na televiziji pa se je postavilo tudi vprašanje, ali Mijič ve, kaj je vloga Sveta Evrope, saj se ta ne ukvarja s podjetništvom oziroma z gospodarstvom ter s tem povezanimi vprašanji.

Breznik: Tudi če bi bil Hitler, izključevanja ni

Za komentar smo zato poklicali poslanca SDS Franca Breznika, ki je vodja slovenske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Člana delegacije sta Tamara Vonta iz Gibanja Svoboda in poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth. Nadomestna poslanca sta Matej Grah iz Svobode, Elena Zavadlav Ušaj iz Demokratov, po novem pa tudi Mijič.

Breznik je poudaril, da ima Mijič poslanski mandat ter s tem možnost, da je imenovan za člana delegacije. "Tukaj gre za strankarske kvote," je rekel. "Sprva je bila kot nadomestna članica predvidena poslanka Resnice Katja Kokot, a so v poslanski skupini nato predlagali Mijiča, ker ona nima časa. Izključevanja tukaj ni. Tudi če bi bil na njegovem mestu Adolf Hitler," je slikovito ponazoril. "Lahko imamo kakšen pomislek, a izključevanja tukaj ne more biti."

Spomnimo, da je bil Mijič potrjen na kolegiju predsednika državnega zbora, kjer so ga podprle vse koalicijske stranke, tudi SDS. Mijič je sicer nadomestni člani, kar pomeni, da bi se skupščine Sveta Evrope udeležil samo v primeru, da se je kdo od rednih članov ne bi mogel.

Breznik Mijičevega televizijskega nastopa ni želel komentirati. "To je stvar vsakega poslanca, kako se predstavlja javnosti." Povedal pa je, da se mu je, kolikor sta doslej sodelovala, Mijič zdel korekten. "Ne govori veliko, a vsaj nima nekega primitivnega izrazoslovja, kot ga imajo nekateri poslanci in ki je povsem neprimerno za državni zbor."

Breznik je dodal, da je v poslanski skupini SDS sicer strogo določeno, kdo je lahko imenovan za člane odborov ali delegacij, ter da nekdo, ki nima kompetenc, ne zna jezika ali nima znanja na določenem področju ter nima vidnejših nastopov, ne more biti imenovan. Poudaril je še, da je Svet Evrope "zelo pomembna, če ne najpomembnejša" delegacija v državnem zboru, saj da gre za najstarejšo tovrstno organizacijo, z veliko daljšo tradicijo, kot jo ima EU. Dodal je, da člani potrebujejo poglobljena znanja s področja prava in človekovih pravic.

Na vprašanje, zakaj se torej nihče iz slovenske delegacije ni udeležil nedavne skupščine Sveta Evrope, je odgovoril, da je bila to že druga skupščina, ki se je niso udeležili. "V Strasburg odhajamo s kombijem in tam preživimo ves teden. V tem času pa smo imeli v državnem zboru izredne seje in odbore, ki sem se jih moral udeležiti," je dejal in pojasnil, da ga nihče ni želel nadomeščati. Breznik je sicer predsednik odbora za zunanjo politiko v Državnem zboru.

Na vprašanje, zakaj se tudi nihče drug od rednih ali nadomestnih članov ni udeležil skupščine, je odgovoril, da so bili tudi oni zadržani, ker so morali sodelovati na sejah in odborih.

Kot je konec septembra poročal Dnevnik, sicer Mijič še ni bil potrjen na pristojnem odboru skupščine Sveta Evrope, zato na jesenski skupščini še ni mogel sodelovati.

Ogledalo volilnega telesa

Dr. Marko Lovec, politolog s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, je ocenil, da je Mijičeva izvolitev ter njegovo imenovanje v delegacijo Sveta Evrope "bolj problem naše demokracije kot problem Sveta Evrope". "Takšnega človeka so ljudje izvolili in zato ima pravico biti poslanec in biti imenovan v delegacijo. Je pa to ogledalo volilnega telesa in dogajanj v družbi," je komentiral.

Poudaril je, da smo priča emancipaciji tega, kar je v politiki dolgo veljalo za nevredno javne sfere in politike. "V politiki se emancipirajo ljudje, ki imajo šibko znanje, ki v kariernem smislu niso bistveno prispevali družbi, ki so bili mogoče že v času izobraževanja podpovprečni, se vulgarno obnašajo. Ti ljudje dobivajo mesto v prvih vrstah, stvari, ki so prej veljale kot nevredne, se zdaj poudarjajo kot dobre ali celo boljše. Takšno vedenje se celo ocenjuje kot nekaj pozitivnega. Vrednote starega sveta, ko smo še verjeli v napredek, znanje, sodelovanje, zdaj padajo, emancipira pa se neki novi razred, ki se je prej počutil izključen in odrinjen. Skozi krizo institucij in krizo vrednot, ki se je zgodila v zadnjih desetih ali petnajstih letih, se torej emancipira širok lumpenproletariat. Ti politiki razmišljajo na način: ne samo da ni nič narobe z nami, ker nismo trdo delali, se učili, verjeli v vrednote in plačevali davkov, ampak smo boljši od vas, saj je ravno ta prepričanost v progresivne norme, delo in plačevanje davkov kriva, da je svet v takšnem stanju, v kakršnem je."

Kako se v Svetu Evrope obnašajo populisti?

Lovec je ob tem dejal, da je sodeloval v raziskavi o Svetu Evrope, ki so jo s kolegi opravili pred časom. Zanimalo jih je, kako se populisti obnašajo znotraj te institucije. "Svet Evrope ima parlamentarno skupščino, kjer se poslanci iz različnih držav med sabo povezujejo v politične skupine, podobno kot v Evropskem parlamentu. Študija, ki smo jo delali, kaže, da Mijič ne bo edini predstavnik populistične in nacionalistične stranke. Ugotovili smo, da se ti poslanci zelo redko oglašajo, da pogosto ne glasujejo in da so pogosto odsotni. Pri razpravah, ki so ideološko zanimive za te stranke ali njihove sponzorje, se oglasijo in prebirajo izjave, kot na primer po začetku vojne v Ukrajini, ko so nekateri skrajno desni populistični poslanci branili Rusijo v svojih govorih."

Bili pa so tudi primeri, je spomnil, ko so nekatere delegacije napadale to institucijo ter jo obtoževale pristranskosti, ko se je ukvarjala z nekaterimi očitki o kršenju demokratičnih vrednot. "Mogoče je bolje, kot da se instrumentalizira njihova vloga za namen domačega obračunavanja, to, da gre tja nekdo, ki niti ne ve, kam gre," je bil neposreden Lovec.

Na vprašanje, kako komentira Mijičev nastop na TV Idea, je odgovoril: "Ni česa komentirati. Slika tega poslanca ne bi mogla biti bolj zgovorna."

Varuhinja: Treba se je vprašati, zakaj imamo takšen zakonski okvir

Na Mijičevo imenovanje v delegacijo Sveta Evrope se je že pred časom odzvala varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, ki je na novinarsko vprašanje o primernosti njegovega imenovanja odgovorila, da je "zakonski okvir tak, da to omogoča" in da se je zato treba najprej vprašati, zakaj imamo tak zakonski okvir. Ocenila je, da se je "nujno treba pogovarjati, da bi bil tudi pravni okvir dejansko tak, ki bi omogočal, da bodo res primerni poslanci predstavniki v raznih mednarodnih odborih".

"V optimalnih razmerah bi bilo najbolje, da so člani Parlamentarne skupščine Sveta Evrope poslanci, ki imajo posebno afiniteto do človekovih pravic, pravne države, demokracije, ki so na tem področju že leta aktivni, ki tudi dajejo dober zgled z lastnimi ravnanji," je dejala.

Poudarila je, da v pristojnosti varuha ni, da odloča ali predlaga kadrovska vprašanja, in da je to avtonomija političnih strank in državnega zbora, da pa je pomembno, da posamezniki, ki so imenovani v odbore, zastopajo hkrati vrednote teh organizacij in da "seveda lahko tudi kredibilno zastopajo interese Slovenije oziroma stališča državnega zbora". Spomnila je, da je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope zadolžena tudi za volitve sodnikov na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) in da ima tudi vlogo glede spremljanja njegovih sodb.