Več denarja za diplomacijo, manj za humanitarno pomoč: zunanje ministrstvo zaskrbljeno

Odbora DZ za zadeve EU in za zunanjo politiko sta se danes na skupni seji seznanila s predlogoma sprememb proračuna za 2027 in proračuna za leto 2028.

Predlog sprememb proračuna ministrstva za zunanje in evropske zadeve za leto 2027 znaša 173,6 milijona evrov, to je za 0,8 milijona evrov več od sprejetega proračuna za leto 2027, predlog proračuna za leto 2028 pa znaša 186,5 milijona evrov oziroma sedem odstotkov več kot predhodno leto, je povedala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Tamara Weingerl Požar.

Največji del je namenjen za politično diplomacijo in konzularne storitve - 150,3 milijona evrov v letu 2027, kar je 9,9 milijona več od predvidenega, in 163,9 milijona evrov za leto 2028.

V tej postavki je zajeto redno delovanje ministrstva in konzularno-diplomatske mreže, pa tudi stroški dela in pogodbene obveznosti, redno vzdrževanje, obveznosti do mednarodnih organizacij in drugo zunanjepolitično delovanje.

Več sredstev je predvidenih tudi za aktivnosti gospodarske diplomacije, kar poleg rednih stroškov in stroškov dela vključuje članarino v OECD. Za gospodarsko diplomacijo je v letu 2027 predvidenih 8,2 milijona, v letu 2028 pa 8,6 milijona evrov.

Manj sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč

Manj sredstev pa bo na voljo za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč - v letu 2027 je temu namenjenih 14,9 milijona evrov, kar je 10,5 milijona manj od sprejetega proračuna, v letu 2028 pa 13,7 milijona evrov manj.

Weingerl Požar je dejala, da je to za ministrstvo zelo zaskrbljujoče, saj želijo še naprej spodbujati humanitarno delovanje. Omenila je tudi povezovanje razvojnega sodelovanja z gospodarsko diplomacijo kot "enega najpomembnejših instrumentov zunanje politike".

Za spodbujanje mednarodne vidnosti slovenske kulture in umetnosti bo medtem v letu 2027 namenjenih 210.000 evrov, v letu 2028 pa 220.000 evrov.

"Na ministrstvu ocenjujemo, da predlog ne vključuje zadostnih sredstev, ki bi omogočile ustrezno izvajanje zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini, ki je stopil v veljavo 1. junija letos," je dodala državna sekretarka.

Poudarila je, da "brez resnega omejevanja našega zunanjepolitičnega delovanja" praktično ni manevrskega prostora za zmanjševanje stroškov.

Razprave po predstavitvi predlogov ni bilo. Odbora sta se seznanila s predlogoma in bosta pripravila pisno mnenje, ki ga bosta poslala odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu.