Sindikati o sumu trgovine z ljudmi pri Lendavi: Pričakujemo več kot le načelno obsodbo

avtor:

18. okt 2026. 17:05

| Slovenija

Lendava | Foto: Žiga Živulović jr./F.A.BOBO

Trgovina z ljudmi je ena najhujših oblik teptanja človekovih pravic, ki se lahko skriva tudi za navidezno običajnimi gospodarskimi dejavnostmi, ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarjajo v KS 90. Ob odkritju nezakonite tovarne cigaret pri Lendavi od pristojnih zahtevajo odločne ukrepe in ne le načelne obsodbe trgovine z ljudmi.

Oglaševanje

"V EU je bilo v letih 2023 in 2024 evidentiranih več kot 20.000 žrtev trgovine z ljudmi, kar predstavlja 16,1-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim dveletnim obdobjem. Toda za temi številkami niso statistične enote, temveč ljudje, ki so jim bile odvzete osnovne pravice, številne žrtve pa ostajajo neodkrite. Najbolj skrb vzbujajoči niso samo tisti, ki jih statistika prepozna, temveč vsi tisti, ki jih družba nikoli ne vidi," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90).

Ob tem so posebej izpostavili nedavno odkritje nezakonite tovarne cigaret pri Lendavi, v okviru katerega pristojni preiskujejo tudi sum trgovine z ljudmi.

Več kot 20 državljanom Paragvaja naj bi pobrali potne liste

V Pomurju so pred dnevi odkrili največjo nezakonito tovarno cigaret v Sloveniji, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa pod usmerjanjem Specializiranega državnega tožilstva vodi predkazenski postopek zaradi suma nezakonite proizvodnje ponarejenih cigaret in trgovine z ljudmi.

Po neuradnih informacijah TV Slovenija naj bi v hali nekdanjega kompleksa Nafte Lendava v Trimlinih delalo več kot 20 državljanov Paragvaja. Vodje kriminalne združbe naj bi jim pobrali potne liste, objekta naj ne bi smeli zapuščati, hrano in material za delo pa naj bi jim dostavljali ponoči.

"Če znamo zaščititi lastnino, dobiček in kapital, moramo zaščititi tudi človeka"

Kot so izpostavili, v zvezi s tem primerom od odgovornih pričakujejo več kot zgolj načelno obsodbo trgovine z ljudmi. "Zahtevamo učinkovito prepoznavanje žrtev, okrepljen inšpekcijski nadzor, hitrejše postopke, resnično odvračilne sankcije, odgovornost vseh, ki sodelujejo v verigah zaposlovanja in izvajanja storitev, ter predvsem zaščito ljudi, ki si zaradi strahu pred posledicami ne upajo spregovoriti," so nanizali.

Posebej pomembno je, da se žrtvam omogoči pravno pomoč, varno nastanitev, uveljavljanje neizplačanih prejemkov in odškodnin ter dejansko možnost, da se osvobodijo odvisnosti od tistih, ki jih izkoriščajo, so pozvali.

Uspešnosti države se po njihovih besedah ne bo merilo le po številu odkritih kaznivih dejanj in izrečenih kazni, temveč predvsem po številu ljudi, ki jih je znala pravočasno zaščititi.

"Danes zato ne želimo govoriti zgolj o storilcih, kaznih in statistiki. Želimo govoriti predvsem o ljudeh, ki so v Slovenijo prišli z upanjem na boljše življenje, pa so lahko namesto dostojnega dela našli strah in izkoriščanje. O ljudeh, katerih glasu ne slišimo, ker nimajo možnosti ali poguma, da bi spregovorili. In o naši skupni odgovornosti, da človekovega dostojanstva nikoli ne podredimo gospodarskim interesom," so izpostavili.

"Če znamo zaščititi lastnino, dobiček in kapital, moramo zaščititi tudi človeka. Če znamo izračunati vrednost vsakega izdelka, moramo končno razumeti, da človekovo dostojanstvo nima cene. In če smo kot družba pripravljeni sprejeti, da je izkoriščanje ljudi zgolj kolateralna škoda gospodarskega razvoja, potem nismo izgubili samo občutka za pravičnost, temveč tudi kompas človečnosti," so sklenili.