Zaradi sečnje več kot 380 dreves v Krajinskem parku Tivoli in na Rožniku je civilna družba pripravili protest. Navedbe, da gre za pomladitev gozda, Mladih za podnebno pravičnost ne prepričajo. Zato si želijo, da bi pristojni javno pojasnili razloge za sečnjo. Odstranitev dreves na Rožniku si želijo ustaviti, v prihodnje pa si želijo več razprave o ohranjanju starejših dreves. Ljubljanski župan Zoran Janković odgovarja, da je treba gozdarski stroki zaupati. Špekulacije, da se bo les prodalo in na tem mestu gradilo, je zavrnil kot neutemeljene.
Predstavniki civilne družbe so pred Tivolskim gradom protestirali proti obsežni sečnji dreves ob vznožju Rožnika. Ta se je začela v drugi polovici lanskega decembra, trajala pa bo še dober mesec dni. V javnosti je sprožila številne odzive: že pred tednom dni je civilna družba na občino in Zavod za gozdove naslovila zahteve, te pa so danes tudi ponovili.
“Mestni gozd je naš in ne pristajamo, da se z njim ravna premalo premišljeno. Nudi nam številne koristi, ki jih ne moremo zagotoviti na noben drug način,” so poudarili in dodali, da nikoli več ne želijo biti soočeni s situacijo, ko na terenu le “nemočno opazujejo posege, ki nas vznemirjajo in jih ne razumemo ter nam vzbujajo sum, da niso bili dobro premišljeni”.
Preberite še: Gozd za dvomljivce – kopanje v zelenju in terapija s tišino
Argumenti, s katerim so pristojni v zadnjih dneh pojasnjevali odločitev za obsežno sečnjo dreves, pa jih po njihovih besedah niso prepričali. “Zagotovo je treba odstraniti bolna drevesa, ampak teh ni 389, kot jih je predvidenih za posek. Včeraj smo lahko slišali, da je sanitarne sečnje okoli 20 odstotkov, kar pomeni, da se seka več kot 300 popolnoma zdravih odraslih dreves, da bi se gozd pomladil,” je opozorila Sanja Filder iz skupine Protestival.
Dodala je, da se kljub kritikam različnih strok, negodovanju strokovnih institucij ter pozivov civilne družbe sečnja nezadržno nadaljuje. “Padajo stoletne veličastne bukve in mlajša drevesa, ostajajo pa samo majhna komaj nekaj let stara drevesa, ponekod pa še to ne več,” je opisala stanje na Rožniku.
Da smo znova priča temu, da se javne površine znotraj ljubljanske mestne občine ne uporabljajo v javno dobro, neustreznemu gospodarjenju z gozdom in sečnji, ki ne naslavlja drugega vidika javnega dobrega kot le ekonomskega, pa je opozoril biolog Rudi Kraševec. Kot je dejal, je prav zdaj v času podnebne in biodiverzitetne krize prišel čas, ko se morajo te prakse spremeniti. “Imeli smo učbeniški primer starega gozda z neizmerljivim izobraževalnim potencialom, zdaj pa imamo navadno poseko,” je še izpostavil.
Urbanistka in arhitekta Maja Simoneti iz Ipop – inštituta za politike prostora pa je opozorila na pomembnost sodelovanja prebivalcev in uporabnikov pri upravljanju javnega prostora, kot je tudi mestni gozd. Ob tem je dejala, da je zgodnje vključevanje javnosti v predstavitve načrtov “edino sprejemljivo”, saj je to čas, ko se med drugim soočajo “različna stališča brez ustvarjanja škode”.
Na pomembnost komunikacije in tega, da ljudje lažje razumejo tovrstne posege v gozd, je opozoril tudi meteorolog in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost Primož Ribarič.
Janković zavrnil špekulacije o prodaji lesa
Ljubljanski župan Zoran Janković pa je poudaril, da je pri sečnji dreves treba zaupati zavodu za gozdove. “Nisem gozdar, sem pa iz kmetov. Gozdarski stroki pač moram verjeti. Ne vem, kaj bi lahko bil razlog, če ne to, da skrbijo za pomlajevanje in urejen gozd,” je rekel. Zavrnil je špekulacije, da bo les namenjen prodaji. “To absolutno ne drži. Tudi tisti, ki mislijo, da se bo tukaj gradilo, se motijo,” je dodal. “Vem, da je vsako drevo pomembno, ampak še pomembnejše je, da obstane na dolgi rok,” je še povedal.
Spomnil je, da drevesom na občini posvečajo posebno pozornost. V 15 letih so jih posadili 40.000, samo lani 1.082, je dejal na novinarski konferenci. Pri sajenju novih dreves so na občini še posebej pozorni na vroče točke, kjer drevesa pomagajo ohlajati mesto. Po žledolomu so pri sajenju dreves pomagali tudi zaposleni na občini.
V luči sneženja, ki je državo zajelo v ponedeljek in se nadaljuje tudi danes, pa je Janković izrazil skrb, da bi moker sneg povzročil žledolom ter tako dodatno poškodoval drevesa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje