Po umoru na Koroškem: “Še en femicid, ki ga nismo preprečili”

Slovenija 09. Maj. 202212:36 > 13:51
Delite:
nasilje nad ženskami
Foto: Denis Sadiković/N1

Potem ko je v soboto zvečer 38-letni moški kljub veljavnemu ukrepu prepovedi približevanja poskušal umoriti nekdanjo partnerico, ki je nato zaradi hudih poškodb umrla, so se odzvali v Društvu SOS telefon. Sociologinja dr. Jasna Podreka, ki se posveča preučevanju nasilja nad ženskami, še posebej femicidov, in je tudi prostovoljka Društva SOS telefon, je opozorila, da so tovrstni intimnopartnerski umori najpogostejši razlog za nasilne in prezgodnje smrti žensk pri nas. Letno jih je v povprečju med pet in sedem.

Čeprav se večina – skoraj dve tretjini – takšnih umorov zgodi tam, kjer povzročitelj ni bil prijavljen in nasilja institucije niso obravnavale, skrbi dejstvo, da se v približno tretjini primerov femicid zgodi tudi tam, kjer je bil povzročitelj prijavljen in kjer so bile zoper njega izrečene tudi že določene sankcije, je poudarila Podreka. “In ravno tu se upravičeno postavi vprašanje, kaj je šlo narobe, da se je kljub prijavi zgodilo najhuje. Težko krivimo zakonodajo, saj je slovenska zakonodaja na tem področju relativno dobra in pristojnim organom nudi relativno dober okvir ukrepanja in zaščite žrtve.” Bolj kot morebitne zakonodajne izboljšave je po njenih besedah treba pogledati, kaj je bilo ob vsakem takšnem dogodku storjeno in kaj ne, ter ugotoviti, kaj so tista siva polja, zaradi katerih v Sloveniji beležimo skrb vzbujajočo statistiko femicida.

Podreka, ki femicide preučuje in sistematično spremlja že dve desetletji, je poudarila, da je v Sloveniji ključen “v celoti pomanjkljiv ali nezadosten nadzor povzročitelja po prijavi in izrečenih prepovedih približevanja, pomanjkljivo delo s povzročitelji nasilja, v celoti odsotna obravnava povzročitelja in ocena njegove osebnosti in maščevalne naravnanosti ter nesodelovanje in povzročitelja z institucijami”.

Ob tem je opozorila, da se organi pregona v primerih nasilja v družini izjemno redko odločijo za bolj stroge ukrepe, kot je zapor. Tudi ko je žrtev v varni hiši, to po njenih besedah ne pomeni, da izrek prepovedi približevanja ali celo pridržanje ni potrebno, saj povzročitelji pogosto žrtve iščejo tudi na tajnih lokacijah. “Smiselno bi bilo razmišljati o uporabi zapestnic za sledenje v primerih, ko je povzročitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja. Kljub zakonodajnim možnostim je praksa še vedno takšna, da se umika žrtev nasilja z otroki,” je še zapisala Podreka.

“Ob vsakem takšnem dogodku mora biti jasno, da kot družba in kot država še nismo naredili dovolj na področju preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami,” je še opozorila in poudarila, da nevladne organizacije brez sistemske podpore države in državnih institucij ter večjega finančnega vložka za področje preventive in senzibilizacije zoper femicid in nasilje nad ženskami ostajajo nemočne.

Če nasilje povzročate, se obrnite na Društvo za nenasilno komunikacijo. Če nasilje doživljate, pokličite na brezplačni zaupni SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (080 11 55). Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu, tudi v tujih jezikih, mogoč je tudi posvet s kriminalistko in pravnico.