Menu Item
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, je na današnji seji zaslišala nekdanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroša Urbanijo, ki je omenjeno delovno mesto zasedal v času tretje vlade Janeza Janše. Urbanija je na zaslišanju zatrdil, da so s priporočili Ukoma v zvezi z oglaševanjem vlade, ministrstev in vladnih služb želeli prekiniti monopol stekanja državnega oglaševalskega denarja v zgolj določene medije in ga razpršiti tudi med druge.
Na dnevnem redu parlamentarne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, je bilo zaslišanje Uroša Urbanije, nekdanjega direktorja Ukoma v času tretje vlade Janeza Janše. Njegovo zaslišanje je bilo od aprila, ko naj bi bil zaslišan, večkrat prestavljeno. Do preložitve seje je prišlo zaradi odsotnosti članov komisije, dvakrat pa Urbanija na zaslišanje ni prišel.
Na zaslišanju so člani preiskovalne komisije od Uroša Urbanije želeli slišati pojasnila o uredbi Ukoma v zvezi z oglaševanjem vlade, ministrstev in vladnih služb v sestavi. Uredbi je sicer vladna služba za zakonodajo dala negativno mnenje, ker ni obstajala pravna podlaga za njeno sprejetje in da ne more biti zavezujoča za vladne službe in ministrstva. Ukom je pod vodstvom Urbanije uredbo kasneje spremenil v priporočila.
Urbanija je pojasnil, da so v vladnem uradu za komuniciranje oglaševanje v medijih prepoznali kot monopol največjih televizij oziroma medijskih hiš. To so želeli z uredbo oziroma kasnejšimi priporočili spremeniti, da bi se državni denar od oglaševanja pravičneje stekal tudi v preostale medije. Po njegovih besedah so se s priporočili želeli izogniti tudi plačevanju oglasov preko posrednikov oziroma najemanju oglaševalskih agencij.
“Ukom je relativno velika organizacija, ima okoli 40 zaposlenih. Te oglaševalske načrte lahko pripravi tudi Ukom, ne pa da se denar troši preko takšnih in drugačnih obvodov. Državni organ, ki je namenjen komuniciranju, bi tako lahko opravil svoje delo, ne pa da vsako ministrstvo posebej najame svojo agencijo in na tak način troši davkoplačevalski denar,” je članom preiskovalne komisije pojasnil Urbanija.
Ključen povod za pripravo priporočil je bil, da se denar z naslova oglaševanja ne bi stekal zgolj k enemu mediju, ampak da se je razpršil po posameznih medijih glede na njihov doseg tako na nacionalni ravni kot na lokalni ravni. “To je bil antimonopolni ukrep,” je poudaril Urbanija. Šlo je predvsem oglase v času epidemije covida-19, ki so promovirali cepljenje proti tej bolezni.
Med samim zaslišanjem je večkrat izpostavil tudi aktualni primer izpred nekaj tednov, ko je ministrstvo za obrambo za snemanje resničnostnega šova o vojski zaupati televiziji POP TV. “Nedopustno se mi zdi, da bi katerokoli ministrstvo financiralo samo en medij, kot je bilo to v nedavnem primeru ministra Marjana Šarca. Denar za oglaševanje je treba transparentno razpršiti po posameznih medijih. Mislim, da so takrat vsa ministrstva po vrsti upoštevali ta priporočila,” je dejal nekdanji prvi mož Ukoma.
Kot je še pojasnil, je v omenjenih priporočil pisalo, da se iz naslova oglaševanja v posamezen medij lahko steče maksimalno ena četrtina namenjenega denarja oziroma 20 odstotkov.
Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Mojce Šetinc Pašek, kako so se odločali, v katere medije se bo stekal denar in ali so denar namenjali tudi medijem, katerih lastniki so člani političnih strank, je Urbanija odgovoril, da se na Ukomu o lastništvu v posameznih medijih niso spraševali.
Zavrnil je tudi navedbe, da so z omenjenimi priporočili želeli financirati strankarske medije, predvsem televizijo Nova24, kjer ima kar nekaj vidnih članov stranke SDS lastniški delež. “Jaz poznam ogromno ljudi, ki gleda Novo24. Če ne bi oglaševali tam, mogoče številni ljudje sploh ne bi videli naših oglasov. Zato pustite vaše subjektivne ocene ob strani. Za vas je neka televizija strankarska, kot je zame recimo neka druga,” je navedbe Šetinc Pašek, da ima Nova24 zelo majhno gledanost, zavrnil Urbanija.
Zaslišanje Urbanije je bilo večkrat prestavljeno
Urbanija se je na predvečer septembrskega zaslišanja opravičil za odsotnost, oktobra pa na zaslišanje ni prišel. Kot je takrat pojasnil za N1, ni prejel vabila na zaslišanje, kar je predsednica preiskovalne komisije Mojca Šetinc Pašek zanikala, saj da so Urbaniji doslej poslali štiri vabila na domač naslov. Dodala je, da je Urbanija prejel tudi tri vabila na svoje takratno delovno mesto, dokler je opravljal funkcijo direktorja Televizije Slovenija.
Urbaniji je nato preiskovalna komisija preko detektiva vročila vabilo na zaslišanje, ki je takrat za N1 potrdil, da je na tak način prejel vabilo in dodal, da bi bil začuden, če vabila ne bi dobil. “Upal sem, da mi bo Mojca Šetinc Pašek tokrat le dala vabilo, ker ga očitno poslati ne zna, še manj pa, da bi znala uporabljati elektronsko pošto,” je takrat dejal nekdanji direktor Ukoma.
Šetinc Pašek je sicer pred meseci dejala, da od Urbanijevega zaslišanja ne pričakuje “ničesar posebnega”, a da želijo od njega slišati nekaj dodatnih pojasnil o uredbi Ukoma iz časov, ko je on vodil urad. Z uredbo naj bi želel poenotiti oglaševanje ministrstev in vladnih služb.
Današnja seja naj bi bila sicer zadnja, ki ji je predsedovala Mojca Šetinc Pašek. Poslanko Svobode so konec oktobra izključili iz stranke Gibanja Svoboda, jutri pa naj bi na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije obravnavali predlog za njeno razrešitev kot predsednice in članice omenjene komisije. Na tem mestu naj bi jo nasledila poslanka Svobode Tamara Vonta, končno odločitev o zamenjavi mora sprejeti še državni zbor. Predvidoma naj bi se to zgodilo na redni seji 20. novembra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje