Višanje cen goriv, energentov, surovin in živil, ki smo mu priča v zadnjih mesecih, povečuje stisko najrevnejših, poročajo nekatere dobrodelne organizacije. Kako se potrošniki prilagajajo novim razmeram, smo preverili na ljubljanskih ulicah.
Cenovni pritiski in inflacija, ki so v preteklih mesecih postali del nove realnosti, vplivajo na proračune gospodinjstev. Preverili smo, kako splošne podražitve občutijo ljudje.
“Inflacija je presegla vse meje”
Odpravili smo se na ljubljanske ulice, da bi preverili, kako rast cen vpliva na nakupovalne navade potrošnikov in kako jih ljudje spremljajo ali spreminjajo. Nekateri priznavajo, da cen ne spremljajo, saj podražitvam ne morejo ubežati, drugi so naša vprašanja o tej problematiki pospremili z besedami: “Krizno je, krizno.” A vedno več je takšnih, ki so pozorni na cene in prilagajajo svoje nakupovalne navade.
Upokojeni kulturni novinar Marijan Zlobec, ki smo ga srečali po nakupih, pravi, da se mu zdi, da so podražitve 30-odstotne. Med izdelki, pri katerih spremlja cene, našteje mleko, radensko, meso, zelenjavo. Ob vedno višjih cenah pa še doda, da se določenim razvadam lahko tudi odpovemo. “Predvsem se bojim, kaj se bo zgodilo v naslednjega pol leta. Inflacija je presegla vse meje, tako da bi se morala Evropska unija zagotovo odzvati, prav tako vse banke in splošno evropsko gospodarstvo,” je poudaril.
Ob primerjavi cen nekaterih izdelkov, ki smo jih zabeležili januarja in zbrali v članku z naslovom Podražitve: letno 150 evrov več za hrano, ugotavljamo, da se je cena alpskega mleka Ljubljanskih mlekarn pri nekaterih največjih trgovcih gibala med 1,14 evra in 1,25 evra na liter. Ob tokratni primerjavi vidimo, da je cena alpskega mleka v Mercatorju ostala enaka 1,25 evra na liter oz. se je trenutno znižala, če upoštevamo tokratno akcijsko ceno za prav ta izdelek. V Sparu se je cena alpskega mleka dvignila z 1,19 evra na 1,24 evra na liter.
“Preživela sem vojno, tudi to bom”
Da je inflacija močno zarezala v proračune najrevnejših, pravijo tudi v humanitarnih organizacijah, kjer opažajo, da so se stiske ljudi v preteklih mesecih povečale zaradi rasti življenjskih stroškov. Več o tem preberite v članku Rezerve kopnijo, prošenj za pomoč vedno več, donacij pa vse manj.
Mira Spremić, ki smo jo srečali na ljubljanski tržnici, pove, da ob vedno višjih stroških z minimalno plačo težko preživi, a da se mora človek navaditi na vse. “Vojno sem preživela v Bosni in vem, kako je,” še doda.
Ob inflaciji, ki je v Sloveniji višja od evropskega povprečja, ne preseneča več niti dejstvo, da je rast cen tema, ki jo poznajo tudi srednješolci. Maturanta Nik Bernard in Žiga Mali menita in upata, da se bodo cene umirile, ko se bo končala vojna v Ukrajini. “Ravno sem slišal, da se je za deset evrov podražila tudi ura vožnje za avto,” pove Bernard. Na podlagi medijev in pogovorov s starši opažata višje cene hrane, energentov, bencina, a kot še dodaja eden od njiju, se proti temu ne more narediti nič.
Ni razlogov za nakupe na zalogo
Kako spremljajo nakupovalne navade svojih strank v preteklih tednih, smo vprašali tudi Hofer, Lidl, Mercator in Spar. Vsi so nam odgovorili, da niso zaznali opaznejših sprememb, le nekoliko večje povpraševanje po olju in moki, a pri tem dodatno opozarjajo, da ni bojazni, da bi teh živil zmanjkalo, in da zato ni potrebe po kopičenju domačih zalog. V Sparu so ob tem dodali, da je nakupov na zalogo še vedno manj kot ob začetku pandemije in jih ne omejujejo.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da prazne police z živili niso odraz pomanjkanja, ampak pretiranega kopičenja zalog potrošnikov. Posledica takšnega kopičenja nepotrebnih zalog pokvarljivih živil so lahko večje količine zavržene hrane, poudarja Anja Bolha iz ZPS, “kar ne koristi nikomur”. Zato svetujejo več preudarnosti, načrtovanje nakupov, spremljanje in primerjanje cen, pa tudi premislek o pridelovanju hrane. Pravijo, da hrane ne bo zmanjkalo, bo pa po vseh napovedih dražja. Da bi inflacija lahko vztrajala dalj časa, pravijo tudi v Banki Slovenije.
“Domača inflacija se še krepi, ob tem visoke cene energentov vse občutneje prehajajo v podražitve hrane, drugega blaga in storitev, tveganja za daljše obdobje višje inflacije pa se zvišujejo.”
Vir: Banka Slovenije, Pregled makroekonomskih gibanj
