Menu Item
Na tretjem reformnem vrhu koalicije, ki bo prihodnjo sredo, minister za delo Luka Mesec še ne bo predstavil predlogov pokojninske reforme. Na ministrstvu se o spremembah pokojninske zakonodaje pogovarjajo z upokojenskimi organizacijami, vendar po naših informacijah še niso prišli daleč. Do Meščeve ideje o pokojnini kot univerzalnem temeljnem dohodku pa so zadržani praktično vsi.
Prihodnji torek se bo koalicija spet srečala na tako imenovanem reformnem vrhu. Potem ko je na prvih dveh obravnavala izhodišča zdravstvene reforme oziroma reforme plačnega sistema v javnem sektorju in stanovanjske politike, se bo na tretjem vrhu pogovarjala o spremembah na področju davkov in šolstva.
Sprva je bila za tretji koalicijski reformni vrh predvidena tudi pokojninska reforma, vendar je ne bo na dnevnem redu. Na ministrstvu za delo, ki ga vodi koordinator Levice Luka Mesec, pripravljajo dva različna predloga reforme, vendar po naših informacijah konkretnih rešitev še nimajo.
Dva modela reforme
“V okviru prenove pokojninskega in invalidskega zavarovanja načrtujemo celovite rešitve, ki bodo na podlagi široke družbene razprave pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem,” so nam pojasnili na ministrstvu.
Pred nekaj tedni je Mesec za Delo dejal, da pripravljajo dva modela reforme. Po enem bi prenovili zdajšnji sistem, po drugem pa bi pokojninski sistem postavili na novo in bi temeljil na univerzalnem temeljnem dohodku za upokojence.
Z reformo želijo doseči, da bi posameznikova pokojnina znašala 70 odstotkov njegove plače, in odpraviti revščino med upokojenci. “Cilj je, da bi vsak dobil dostojno pokojnino,” je zagotovil in Islandijo omenil kot dokaz, da je to dosegljivo.
Podrobnosti o Meščevih načrtih še niso znane. Koalicijo in upokojenske organizacije je po naših informacijah seznanil samo z okvirnimi idejami. Številni pa že izražajo zadržke do modela z univerzalnim temeljnim dohodkom (UTD).
Preberite tudi: Kaj bo s pokojninami: Ruparjev zakon, izredna uskladitev ali pomoč revnejšim?
Obvezni drugi steber?
Po naših neuradnih informacijah se namerava ministrstvo pri oblikovanju modela, ki bi vseboval UTD, zgledovati prav po Islandiji. Tam vsi upokojenci prejemajo osnovno pokojnino, ki je načelno za vse enaka, torej ni odvisna od višine plače, ki jo je imel posameznik v delovni dobi. Se pa ta pokojnina zniža, če ima upokojenec druge prihodke nad določeno višino.
Osnovna pokojnina, ki znaša 33 odstotkov povprečne plače v državi, je eden od treh stebrov islandskega pokojninskega stebra. Druga dva sta obvezno dodatno zavarovanje, ki ga plačujejo delavci in delodajalci, tretji pa prostovoljno zavarovanje. Osnovna pokojnina tako predstavlja manjši delež celotne pokojnine.
Sušnik: Mesec razmišlja tako, vlada drugače
Ministrstvo za delo je imelo o pokojninski reformi doslej tri sestanke s predstavniki organizacij, ki zastopajo starejše. Za zdaj se še niso pogovarjali o konkretnih rešitvah, ampak so udeleženci spregovorili o težavah, ki so jih zaznali v sistemu, in sporočili, kakšnih sprememb si želijo.
Čeprav ideja o UTD še ni razdelana, upokojenske organizacije nad njo niso navdušene.
“Pokojnina je in mora ostati ekonomska kategorija,” je dejal predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik. Pri UTD ga torej moti, da dohodek upokojencev ne bi bil odvisen od vplačanih prispevkov.
Predsednico sindikata upokojencev Franco Ćetković pa motijo neuradne informacije o morebitnem obveznem drugem stebru. “Drugi steber je lahko obvezen za delodajalce, za delavce pa ne,” je pojasnila.
Sušnik celo meni, da Meščeva ideja o UTD ne bo dobila podpore v drugih koalicijskih strankah. “Mesec ima svoja razmišljanja, vlada pa svoja,” je dejal.
Preberite tudi: Mesec bi pokojnine višal z dvigom prispevkov. Bo sledila ustavna presoja?
Kaj je prejšnja vlada obljubila Evropski komisiji?
Prejšnja vlada je v načrtu za okrevanje in odpornost Evropski komisiji napovedala, da bo predlog reforme slovenskega pokojninskega sistema pripravljen v prvi polovici letošnjega leta. Med aprilom in julijem ga bo namreč vlada poslala socialnim partnerjem, piše v načrtu. Do konca leta naj bi potem predlog poslali v parlament, ta pa naj bi do konca leta 2024 sprejel zakonske spremembe.
Z reformo bo Slovenija rešila pričakovane demografske izzive in težave s prenizkimi pokojninami ter naredila sistem pregleden, piše v načrtu. “Predlog naj bi vključeval spremembe upokojitvenih pogojev, ko sta višja upokojitvena starost in poenotenje dob ob prilagoditvi zahtevane dobe, pa tudi spremembe glede usklajevanja pokojnin in povezanosti vplačil in izplačil,” je našteto.
Levica nasprotuje dvigu upokojitve starosti ali pogoja delovne dobe, vendar je ministrstvo za delo napovedalo razpravo tudi o tej možnosti.
V načrtu za okrevanje in odpornost je prejšnja vlada obljubila, da bo nova zakonodaja prinesla javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema, saj bo zmanjšala tveganja, ki so posledica zmanjševanja razmerja med številom delovno aktivnih in upokojencev. Cilj bo podaljšanje obdobja delovne aktivnosti, zmanjšanje vrzeli med zakonsko in dejansko upokojitveno starostjo, večja vključenost starejših delavcev na trg dela in primernost pokojnin, piše v načrtu.
Roki v načrtu niso zavezujoči, je pa od izpolnjevanja rokov odvisno, kako hitro bo Slovenija dobila denar iz sklada za okrevanje in odpornost.
Sistem črpanja denarja za okrevanje in odpornost je nekoliko zapleten. Ko bo Evropska komisija ocenjevala, ali je država upravičena do izplačila, ne bo presojala po vsebinskih področjih, ampak bo preverila mejnike in cilje z najrazličnejših področij. Poleg tega časovni mejniki niso zavezujoči, ampak okvirni. Državi torej ni treba določenega ukrepa izvesti do datuma, ki ga je napovedala. Sistem črpanja namreč deluje tako, da Evropska komisija državi plača posamezen obrok plačila, če so izpolnjeni vsi mejniki, ki so vezani na ta obrok.
Črpanje nepovratnega denarja iz slovenskega načrta za okrevanje je razdeljeno na deset obrokov, ki so določeni v izvedbenem sklepu Sveta EU. Obroki so vredni od 57 do 243 milijonov evrov, vezani pa so na štiri do 34 mejnikov oziroma ciljev.
Slovenija je doslej dobila samo 231 milijonov evrov predplačila, izplačilo prvega obroka pa pričakujemo v tem mesecu. Predplačilo bo poračunano z nekoliko nižjim zneskom vsakega od obrokov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje