Poleg 67 milijonov evrov, ki jih bo po odločitvi arbitražnega tribunala v Beogradu zaradi nedobavljene elektrike iz termoelektrarne Ugljevik v BiH prejela slovenska energetika, bo država po poročanju Dnevnika upravičena tudi do zagotovljenega odkupa približno 500 gigavatnih ur električne energije iz Ugljevika, kar ustreza približno štirim odstotkom letnih potreb. Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pozitivna odločitev za Slovenijo pomeni dober obet za razvoj dogodkov v drugih arbitražnih postopkih, ki jih je zaradi termoelektrarne Ugljevik sprožila Slovenija.
Arbitražno sodišče s sedežem v Beogradu je pred dnevi po skoraj desetih letih izdalo delno odločbo, da je družba Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS), ki je pravna predhodnica Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), upravičena do izplačila 67 milijonov evrov nadomestila iz naslova nedobavljene električne energije iz Termoelektrarne Ugljevik v Republiki Srbski v obdobju od junija 2011 do decembra 2021 ter zamudnih obresti od 1. januarja 2022 do dneva plačila.
Poleg 67 milijonov evrov, ki jih bo po odločitvi arbitražnega tribunala v Beogradu prejela slovenska energetika, bo država po poročanju Dnevnika upravičena tudi do zagotovljenega odkupa približno 500 gigavatnih ur električne energije iz Ugljevika, kar ustreza približno štirim odstotkom letnih potreb.
Kdaj bo elektrika dejansko prišla v Slovenijo, ni znano
Na vprašanje, kako bo izplačana za bosansko državo nedvomno izjemno visoka odškodnina, je minister za energetiko in rudarstvo Republike Srbske Petar Đokić dejal, da bo “to krila termoelektrarna Ugljevik”. “Najti morajo način, kako to obveznost izpolniti,” je dodal.
Čeprav v HSE, ki sodeluje v tej arbitraži, doslej elektrike, ki naj bi jo termoelektrarna Ugljevik poslej morala prodati Sloveniji, niso omenjali, Đokićeva navedba drži, so za Dnevnik potrdili v HSE. A to po poročanju časnika ni rezultat nedavne arbitražne odločbe, temveč ene od prejšnjih odločitev tribunala.
“Beograjski arbitražni tribunal je z delno odločbo iz julija 2020, s katero je odločil o temelju zahtevka EGS, odločil tudi, da samoupravni sporazumi, ki določajo obveznost Rudnika in termoelektrarne Ugljevik za dobavo električne energije EGS, še vedno veljajo, torej je v veljavi tudi obveznost za dobavo tretjine proizvedene električne energije iz Ugljevika,” so povedali v HSE. Kdaj bo elektrika dejansko prišla v Slovenijo, ne želijo napovedovati, saj glede tega z bosansko stranjo še niso sklenili dogovora.
Odločba po Kumrovem mnenju jamstvo za razvoj dogodkov v prihajajočih arbitražnih postopkih
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je danes ob robu novinarske konference skupine HSE v Novi Gorici izrazil veselje nad pozitivno odločitvijo za Slovenijo. Po njegovih besedah gre za prvo potrditev, da je imela Slovenija v večdesetletnem sporu prav.
Zgodba namreč sega v 80. leta prejšnjega stoletja, ko sta bili Slovenija in Bosna in Hercegovina (BiH) del skupne države. Elektrogospodarstvo Slovenije, v katerem je bila združena vsa energetika v Sloveniji, je tedaj sofinanciralo gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik. V zameno naj bi v naslednjih letih od tam prejemali električno energijo. Termoelektrarna Ugljevik je bila končana leta 1985, EGS pa je elektriko dobivalo do leta 1991. Po začetku vojne v BiH in na Hrvaškem so bile omrežne povezave prekinjene, s tem pa tudi dobava elektrike.
Tovrstna odločba je po Kumrovem mnenju tudi jamstvo za razvoj dogodkov v drugih arbitražnih postopkih, ki jih je zaradi termoelektrarne Ugljevik sprožila Slovenija.
Beograjski arbitražni tribunal bo namreč odločal še o višini obresti za obdobje med 12. junijem 2011 in 31. decembrom 2021. Odprto pa ostaja še vprašanje nedobave električne energije od 1. januarja lani dalje ter arbitražni postopek zoper državo BiH pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu, v katerem se bosta ugotavljala temelj odškodninske terjatve in višina škode zaradi kršitev pravil o zaščiti tujih investicij.
V investicijskem sporu Slovenija zahteva 680 milijonov evrov glavnice. Skupaj z zamudnimi obrestmi znesek presega milijardo evrov, v obeh postopkih zaradi nedobavljene elektrike pa je Slovenija skupno zahtevala 80 milijonov evrov glavnice in 65 milijonov evrov zamudnih obresti.
O poravnavi in načinu izplačila v že zaključenem arbitražnem postopku sicer pogovori še tečejo. Obstaja več načinov, je dejal Kumer, ki je povedal, da pogovori o tem tečejo tudi med HSE in vlado.
Ker je bila Slovenija lani pri energetski oskrbi tako močno uvozno odvisna, z elektroenergetskim sistemom Hrvaške in Republike Srbske pa je zelo dobro povezana, je dobava elektrike po ministrovih besedah zdaj precej bolj realna opcija kot pred leti. Pretehtali bomo opcije in sprejeli najboljšo možno odločitev za Slovenijo, je napovedal minister.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!