V času inflacije bi bilo treba socialne prejemke zvišati in ne zahtevati njihove zamrznitve, se je na novinarski konferenci Inštituta 8. marec strinjalo več sindikatov in organizacij, ki vsakodnevno pomagajo najšibkejšim členom družbe. Poslance so pozvali, naj iz predloga zakona o izvrševanju državnih proračunov črtajo člene, ki bi lahko v tem času (še dodatno) zmanjšali kakovost življenja.
Sindikati in organizacije, ki pomagajo najšibkejšim členom družbe, so kritični do predloga, da se z namenom varčevanja prihodnji dve leti zategne pasove najranljivejšim. Če bo v parlamentu sprejet predlog zakona o izvrševanju državnih proračunov, se namreč leta 2024 in 2025 z inflacijo ne bodo uskladili ne socialni transferji ne plače v javnem sektorju, inflaciji ne bo prilagojen niti izračun dohodnine.
“Revščina je odločitev politike. In ena izmed odločitev, ki jo ta politika lahko sprejme in jo mora sprejeti, je uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. To bo vplivalo na življenje številnih ljudi,” je na novinarski konferenci poudarila predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač.
Socialni transferji se dotikajo življenja mnogih prebivalcev. Mednje spadajo otroci, dijaki, študenti, starši, mladi zaposleni … Zamrznitev višine prejemkov bo po mnenju govorcev pomenila, da se bodo realno znižali. Kot je izpostavila Tija Jakič z inštituta, se bo najvišja državna štipendija, ki jo lahko prejemajo dijaki in trenutno znaša 129,44 evra, realno vsak mesec znižala za 9,45 evra, najvišja državna štipendija, ki jo lahko prejemajo študenti in trenutno znaša 258,87, pa bi bila brez uskladitve vsak mesec realno nižja za 18,90 evra.
“Tak ukrep v času inflacije ni sprejemljiv,” so se pozivu inštituta, naj se 64. in 65. člen iz predloga omenjenega zakona črtata, pridružili v konfederaciji sindikatov Pergam. Poudarili so, da je Slovenija v evrskem območju trenutno tretja po višini inflacije. Vlado so pozvali k javni razpravi in premisleku, saj da bi lahko našli bolj ustrezne rešitve. Upajo, da bodo poslanci v sobotne pogovore v državnem zboru vključili tudi sindikate in da bo razprava odprta za javnost.
Pozivu so se pridružili tudi v ljubljanski območni enoti Rdečega križa. “To bi poglobilo revščino in onemogočilo ohranjanje dostojnega življenja,” so izpostavili. Da bi nepremišljeni ukrepi lahko vodili k višji stopnji revščine, so poudarili tudi v društvu Kralji ulice. “Že trenutna višina socialnih transferjev ne omogoča dostojnega življenja vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Kako bodo ljudje preživeli,” so se vprašali. “Ob inflaciji je treba krepiti socialno družbo, ne pa zategovati pasov tistim, ki smo jih potisnili na rob družbe.”
“Pustite najbolj ranljive,” je mnenje Delavske svetovalnice strnil vodja Goran Lukič. Dodal je, da imamo v državi težavo s perspektivo politikov, ki se odločajo kje in čemu varčevati. “Ranljivim skupinam vsak evro pomeni ogromno, veliko več kot politikom, ki take (varčevalne, op. a.) ukrepe sprejmejo.”
Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je nekoliko bolj kot socialne transferje izpostavil zamrznitev usklajevanja plač v javnem sektorju, saj je vlada po večmesečnih pogajanjih obljubila, da naj bi se plače v javnem sektorju uskladile ravno s prvim januarjem naslednjega leta. Zdaj bodo na uskladitev morda čakali še več kot tri leta. V primeru, da se parlament ne bo odločil za opustitev obeh problematičnih členov predloga, napovedujejo stopnjevanje sindikalnih aktivnosti.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je opozorila, da se socialni prejemki tičejo velike skupine ljudi, med njimi so tudi otroci. Kvaliteta življenja otrok se po njihovem mnenju niža že s posegi v cene vrtcev in šolskih malic, dodatno težo predstavlja inflacija na področju energentov in hrane. “Namesto varčevalnih ukrepov naj vlada začne uresničevati člen ustave, ki govori o tem, da je Slovenija socialna država, saj zdaj ne omogoča dostojnega življenja.”
Najemnina sobe višja od najvišjega zneska državne štipendije
Posebej bi manko usklajevanja prizadel še študente in tudi dijake, med katerimi se jih zaradi višjih stroškov vse več odloča za opravljanje študentskega dela. “Študentke in študenti že s trenutno višino štipendij ne morejo samostojno preživeti,” pravijo v Sindikatu Mladi Plus. Ob tem opozarjajo tudi na vse višje stroške najema tržnih stanovanj in primanjkovanje prostora v študentskih domovih. “Štipendije naj se raje zvišajo.”
Da državne štipendije že davno več ne zadostujejo svojemu namenu, so bili jasni tudi v organizaciji Študentska Iskra. “Že sprotni minimalni dvigi ne zadovoljijo študentskih potreb (…) to je še eden od nizov zatiranja študentov, ki ga dnevno spremljamo in smo ga že navajeni, a to ni v redu. Poleg visokih cen bivanja študente prizadene tudi inflacija hrane. “Najemnine sob so večje od najvišje državne štipendije,” je še dejal predstavnik.
Da finančne težave opažajo tudi med dijaki, je opozorila Mojca Lukan z Inštituta 8. marec.
Matični odbor državnega zbora bo o predlogu zakona o uskladitvi proračunov razpravljal na sobotni seji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje