Frizer je ustvaril revolucionarno snov, potem pa umrl. Formulo iščejo še danes

8. marca 1990 je BBC predvajal eno od epizod dokumentarne serije Tomorrow’s World (Jutrišnji svet), posvečene sodobnim dosežkom v znanosti in tehnologiji.

Eden od prispevkov je še posebej pritegnil pozornost znanstvenikov in podjetij po vsem svetu.

Voditelj Peter Macann je z gorilnikom segreval surovo jajce, obloženo s skrivnostnim materialom, imenovanim Starlite, kar bi lahko prevedli kot "zvezdna svetloba".

Jajce je bilo dlje časa izpostavljeno temperaturam do 1.200 stopinj Celzija, nato pa ga je Macann prijel z roko, ga razbil ter pokazal, da je vsebina jajca ostala nespremenjena kot na sobni temperaturi.

Skrivnostni material je takoj vzbudil zanimanje letalske in vesoljske industrije, domnevno tudi Nase, kjer so se spraševali, ali bi lahko ta premaz izboljšal toplotne ščite raketoplanov.

Toda do materiala niso prišli, saj je njegov izumitelj, Britanec Maurice Ward svojo formulo skrbno varoval in je ni želel izdati, piše portal Popular Mechanics.

Idejo je navdihnila letalska katastrofa

Ward, ki je bil po poklicu frizer in samouk na področju kemije, je trdil, da lahko njegov material prenese toploto kar 75 jedrskih eksplozij – ne pa tudi udarnega vala, zgolj toplotni učinek.

Ward naj bi z materiali in spojinami, odpornimi proti toploti, začel eksperimentirati po katastrofi na letališču v Manchestru leta 1985, ko je letalo zagorelo na vzletni stezi in je umrlo 55 ljudi.

Pri tem naj bi odkril material, ki preprosto ni hotel zgoreti – niti pri temperaturah do 10.000 stopinj Celzija, je trdil.

Ime Starlite pa mu je nadela njegova vnukinja Kimberly.

Ward svojega izdelka nikoli ni komercializiral, formulo pa je skrival, in ko je leta 2011 umrl, je recept odnesel v grob.

Vse od takrat si mnogi – tako profesionalni kot amaterski izumitelji – prizadevajo izdelati Starlite, ali vsaj snov, ki bi imela enake lastnosti.

Približek iz škroba, sode bikarbone in lepila za les

Čeprav še danes nihče ne ve natančno, iz česa je bil Starlite izdelan, naj bi skrivnost tičala v njegovi sposobnosti tvorjenja razširjajoče se ogljikove pene, procesu, znanem kot intumescenca.

Leta 2018 je Ben Cusick, bolj znan pod svojim YouTube vzdevkom NightHawkInLight, poskušal material poustvariti iz škroba, sode bikarbone in lepila za les.

Kot je trdil, je idejo dobil pri preučevanju ognjemetov, njegov material pa naj bi dosegal podobne rezultate kot Starlite.

"Na podlagi predhodnega znanja o teh ognjemetih mi je uspelo ugotoviti, kako ta material v osnovi deluje, in ustvariti nekaj, kar dosega podobne rezultate," je Cusick leta 2021 povedal za BBC.

"Potrebuješ vir, ki se pri segrevanju razgradi v ogljik. Če ga napolniš s plinskimi mehurčki, se napihne in ustvari dejanski volumen zraka, ki snov loči od vira toplote."

"Rad se je igral skrivalnice z ljudmi"

Verjetno je Wardova izvirna različica vsebovala precej kompleksnejše sestavine kot Cusikova, vendar tega verjetno ne bomo nikoli zagotovo izvedeli, saj Ward o Starlitu skoraj nikoli ni razkril nobenih podrobnosti.

Zaradi strahu pred krajo ideje material tudi nikoli ni dosegel širše praktične uporabe.

"Hoteli so ga ukrasti, in če bi jim razkril informacije, bi lahko preprosto trdili, da so ga izdelali in izumili oni," je za BBC povedala Wardova hči Nicola McDermott.

"Rad se je igral skrivalnice z ljudmi. Naokoli je puščal različne sestavine, vendar to niso bile prave, ker ni zaupal nikomur."

Vendar pa je ameriškemu podjetju Thermashield iz zvezne države Delaware uspelo pridobiti pravice do vseh Wardovih zapiskov in opreme v upanju, da jim bo uspelo rekonstruirati oziroma izpopolniti formulo.

To naj bi jim leta 2013 tudi uspelo – vsaj tako trdijo – in izdelali so material, ki so ga poimenovali Starlite.

Vendar pa, ker je tudi njihova formula zaščitena, ni mogoče vedeti, ali gre za material, ki ga je izumil Ward, ali morda izboljšano različico.

V zadnjih letih so se pojavili dvomi o učinkovitosti Starlita in nekaterih pogosto ponavljanih trditvah, med drugim o tem, da naj bi material testirala Nasa ali britanska ustanova za jedrsko orožje AWE, kar sta obe zanikali.

Kljub temu pa zgodba o Starlitu ostaja ena najbolj privlačnih tehnoloških skrivnosti sodobnega časa.