Zunanja ministrica Tanja Fajon je predsednico republike Natašo Pirc Musar seznanila s predlogom za nove veleposlanike, ki naj bi ga v kratkem obravnavala vlada. Po besedah naših virov se predsednica države, ki na koncu podpiše ukaz o imenovanju veleposlanika, z večino imen strinja, ob nekaterih kandidatih pa se ji pojavljajo pomisleki.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob robu posveta slovenskih diplomatov na Brdu pri Kranju napovedala, da bo vlada v kratkem odločala o predlogu za nove veleposlanike. Po naših informacijah se je Fajon o kandidatih že uskladila s predsednikom vlade Robertom Golobom, prejšnji teden pa je opravila tudi pogovor s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Ta naj bi se z večino imen strinjala, pri nekaterih kandidatih pa se ji pojavljajo pomisleki. Med njimi naj bi bila kandidatka za veleposlanico na Japonskem.
Kot pravijo naši viri, zunanja ministrica na tem mestu vidi Darjo Bavdaž Kuret. Pripomb na njeno dosedanje dolgoletno veleposlaniško delo naj tudi Pirc Musar ne bi imela, a naj bi jo zmotilo, ker Bavdaž Kuret štiriletnega veleposlaniškega mandata ne bi mogla izpeljati do konca. Zakon o zunanjih zadevah namreč določa, da lahko vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata delo v tujini opravlja do dopolnjenega 68. leta, to starost pa bo Bavdaž Kuret dosegla čez slabi dve leti.
Naša država je sicer v preteklosti v tujino že poslala nekatere veleposlanike oziroma generalne konzule, ki so se morali zaradi omenjene starostne meje pred zaključkom mandata vrniti v domovino, na primer Vojislava Šuca na mesto veleposlanika v Zagrebu, Dimitrija Rupla za generalnega konzula v Trst, Milana Predana na veleposlaniški položaj v Skopju. Vendar pa v krogih blizu predsednice Pirc Musar poudarjajo, da bi bilo pošiljanje nove veleposlanice na Japonsko zgolj za dve leti “nerodno” predvsem zato, ker sta od tam predčasno odšli že zadnji dve veleposlanici – Simona Leskovar in Ana Polak Petrič. Po teh navedbah bi lahko Japonska v odločitvi za še en skrajšani veleposlaniški mandat prepoznala sporočilo, da Slovenija v njej ne vidi verodostojnega in spoštovanja vrednega partnerja, kar ne bi prispevalo k dobrim odnosom med državama. Namige, da tokrat pričakujejo veleposlanika, ki bo na Japonskem zdržal štiri leta, naj bi bilo v tamkajšnjih diplomatskih krogih menda že mogoče zaznati.
Predčasnemu odhodu Simone Leskovar in Ane Polak Petrič z veleposlaništva v Tokiu so sicer botrovale njune osebne ambicije. Leskovar je bila na ustanovni seji vlade Marjana Šarca leta 2018 imenovana za državno sekretarko pri takratnem zunanjem ministru Miru Cerarju, že po letu dni pa jo je vlada potrdila za veleposlanico v Londonu. Na Japonskem z njenim veleposlaniškim delom nikakor niso bili zadovoljni; po poročanju medijev je japonski veleposlanik v Ljubljani opozoril na njeno nediplomatsko ravnanje. Glavni razlog za to opozorilo naj bi bilo veleposlaničino neupoštevanje posebnega sistema registracije, ki ga imajo na Japonskem, zaradi česar naj bi imela celo težave pri prehodu japonske meje.
Simona Leskovar je tokrat zanikala, da je imela pri prestopu meje težave zaradi njenega neupoštevanja japonskega sistema registracije. Kot je sporočila, je imela ob vrnitvi na Japonsko z diplomatskim potnim listom 5. decembra 2016 na letališču Haneda res težave, a po njenih besedah zato, ker ji japonska stran ob odhodu iz države v potni list ni dala pravega dokumenta za vrnitev, ki ga je mejna služba dolžna dati tistim, ki so v državi z vizumom. “V zvezi z omenjenim je bila po navodilu ministrstva za zunanje zadeve v Ljubljani japonski strani poslana protestna nota in v Tokiu na ministrstvu za zunanje zadeve Japonske opravljen pogovor z generalnim direktorjem za konzularne zadeve. Ni šlo za neupoštevanje pravil s strani veleposlanice, temveč napako japonskih mejnih organov, za kar se je ministrstvo za zunanje zadeve Japonske opravičilo. Posledično je v izogib podobnim situacijam o tem z diplomatsko noto obvestilo celotno diplomatsko skupnost na Japonskem, ker to ni bil prvi zaplet, ki se je zgodil tujim diplomatom ob vstopu v državo,” je še sporočila po objavi članka.
Naslednica Simone Leskovar na Japonskem Ana Polak Petrič se je za predčasni odhod iz Japonske odločila, ker je želela zasesti mesto veleposlanice v Nemčiji. Od sredine lanskega leta je tako veleposlanica v Berlinu.
Bi lahko spremenili zakon?
Ali se strinja s predsednico države, da si Slovenija ne more privoščiti še enega skrajšanega veleposlaniškega mandata na Japonskem, smo želeli povprašati zunanjo ministrico Tanjo Fajon. Prav tako nas je zanimalo, ali bo morda napovedani predlog sprememb zakona o zunanjih zadevah vseboval tudi dvig starostne meje za zasedanje veleposlaniškega mesta. Vendar nam je zunanja ministrica sporočila, da internega postopka izbire veleposlanikov, dokler ta še traja, ne komentira.
Darjo Bavdaž Kuret je ministrica Fajon pred kratkim imenovala za glavno diplomatsko nadzornico na zunanjem ministrstvu, v preteklosti pa je bila veleposlanica v Izraelu, v Indiji, na Madžarskem in na Švedskem. Vodila je tudi slovensko misijo pri Združenih narodih (ZN) v New Yorku, v lanskem letu pa je bila posebna svetovalka takratnega predsednika Generalne skupščine Združenih narodov Abdula Šahida.
Bavdaž Kuret se je pred dobrimi dvajsetimi leti za veleposlaniško mesto na Japonskem že potegovala, a ji je imenovanje preprečil tedanji predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko iz vrst LDS Jelko Kacin. Po takratni zakonodaji je bila namreč za imenovanje na veleposlaniški položaj nujna tudi podpora omenjenega delovnega telesa, pri glasovanju o Bavdaž Kuret pa je Kacin pritisnil tipko proti, vsi drugi člani odbora pa so se vzdržali. Kacin je svoje nasprotovanje kandidatki pospremil z besedami, da je veleposlaniško mesto na Japonskem bolj moška zadeva.
Neprimernost pošiljanja veleposlanice s skrajšanim mandatom na Japonsko pa naj ne bi bil edini pomislek, ki se ob tokratnem seznamu kandidatov za vodje diplomatskih predstavništev poraja predsednici republike Nataši Pirc Musar. Po navedbah nekaterih naših sogovornikov naj še ne bi prikimala kandidatu za veleposlanika v ZDA Iztoku Mirošiču, pri čemer kot razlog navajajo očitke nekaterih diplomatov o njegovi konfliktnosti. Tudi Mirošič ima sicer bogato diplomatsko kariero: bil je na čelu veleposlaništev v Veliki Britaniji in v Italiji, trenutno je posebni odposlanec za prihodnost Evrope in eden osrednjih piscev nove zunanjepolitične strategije.
Se Francu Butu nasmiha Vatikan?
Na zunanjem ministrstvu so v drugi polovici lanskega leta objavili interne razpise za 18 mest vodij diplomatskih in konzularnih predstavništev: poleg že omenjenih položajev v Washingtonu in Tokiu še za veleposlaniška mesta v Ankari, Brasilii, Buenos Airesu, Bukarešti, Kijevu, Moskvi, Podgorici, Skopju, Teheranu, Vatikanu in položaj veleposlanika na Portugalskem, ki ima sedež v Ljubljani. Na seznamu sta bila tudi položaja vodje stalnega predstavništva pri zvezi Nato v Bruslju in vodje stalnega predstavništva pri Svetu Evrope v Strasbourgu ter mesta generalnega konzula v Celovcu, Monoštru in Milanu.
Kot so poročali nekateri mediji, naj bi se mesto stalnega predstavnika pri zvezi Nato v Bruslju nasmihalo sedanjemu svetovalcu premierja Roberta Goloba za nacionalno varnost Andreju Benedejčiču, ki je ta položaj zasedal že pred desetletjem. Tedaj je bil tudi deležen očitkov o proruski usmerjenosti, zaradi česar ga je takratni zunanji minister Karl Erjavec poklical na konzultacijo v Ljubljano, a ugotovil, da je šlo za neutemeljene govorice. Vrnitev na isto diplomatsko mesto je bilo do nedavnega nekaj neobičajnega, saj se s tem, kot poudarjajo poznavalci, ustvarja vtis, da država za določen položaj nima drugih diplomatov. A so se vrata za vračanje odprla pred dvema letoma, ko je bil Aleksander Geržina vnovič imenovan za veleposlanika na Dunaju.
Med širši javnosti bolj znanimi kandidati, ki naj bi se konec letošnjega poletja odpravili na veleposlaniška mesta v tujini, je po naših informacijah tudi Franc But. Postal naj bi veleposlanik v Vatikanu. But je bil v preteklosti veleposlanik v Pragi, Beogradu in Berlinu, septembra pa je postal posebni odposlanec zunanje ministrice za Varnostni svet Združenih narodov. Prizadeva si, da bi Sloveniji uspelo s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje 2024–2025, o čemer bo Generalna skupščina Združenih narodov glasovala junija.
Preberite še: But o kandidaturi: Države, ki jih nagovarjamo, v Sloveniji pričakujejo zaveznico
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje