Podjetja kot so Spar, Eurospin, Perutnina Ptuj ob zakonskem zvišanju minimalne plače napovedujejo dvige plač za vse zaposlene, ne le najslabše plačane. S tem ohranjajo plačna razmerja v podjetju, dejstvo pa je, da podjetja zvišujejo plače tudi zato, da bi zadržala kader. Urad RS za makroekonomske analize ugotavlja, da so proste kapacitete na slovenskem trgu dela na zgodovinsko nizki ravni.
Banka Slovenije je v decembra objavljenem pregledu makroekonomskih gibanj napovedala pospešek pri rasti plač. Te so se lani na medletni ravni sicer lani zvišale za 4,3 odstotka, kar pa je manj od rasti produktivnosti in tudi inflacije (ta je bila, spomnimo, 10,8-odstotna). Letos naj bi bila rast plač predvidoma 6,3-odstotna, prihodnje leto pa 4,9-odstotna.
Visoka inflacija, prazen kadrovski bazen
Banka Slovenije je pri tem navedla dva močna dejavnika, ki naj bi letos poganjala rast plač v zasebnem sektorju.
Prvi je visoka inflacija. Kot že napisano, rast plač zaostaja za rastjo cen. To kaže tudi spodnji graf, iz katerega izhaja, da je v letih pred koronakrizo rast plač malo prehitevala rast cen, v koronakrizi se je ta razkorak precej povečal. Lani pa so nato zaradi visoke inflacije (ta je bila 10,8-odstotna) plačne povišice zaostajale za rastjo cen. To pomeni, da so se plače realno zmanjševale. Seveda pa ni enako v vseh panogah. Urad RS za makroekonomske analize (Umar) v zadnjem Ekonomskem ogledalu ugotavlja, da so oktobra plače v zasebnem sektorju realno medletno upadle za 1,9 odstotka, a v segmentu prometa in skladiščenja, kjer vlada nadpovprečno pomanjkanje delovne sile, je bila plača medletno višja.
Inflacija neposredno vpliva na gibanje minimalne plače. Ta se je z letošnjim januarjem dvignila za 12 odstotkov, s 1.074,43 na na 1.203,36 evra bruto. V Banki Slovenije sicer obenem opozarjajo, da bi prenos trenutno zvišanih ravni
cen v dolgoročnejša inflacijska pričakovanja in posledično močnejši plačni pritiski lahko podaljšali obdobje visoke inflacije.
Drugi dejavnik, ki ga izpostavlja Banka Slovenije, pa je visoka tesnost slovenskega trga dela, ki naj bi se v prihodnje še krepila. Umar v nedavno objavljeni analizi, katere avtorja sta Mitja Perko in Denis Rogan, ugotavlja, da imamo na trgu dela poleg nizke ravni brezposelnosti tudi malo možnosti za prostovoljno povečanje opravljenih delovnih ur obstoječih zaposlenih (indeks podzaposlenosti) ter majhno število ostalih neaktivnih oseb, ki bi se lahko vključile na trg dela (indeks nezaposlenosti). Rezerv na trgu dela torej ni. Podjetja se bodo po napovedih letos predvsem trudila za zadržanje zaposlenih, kar vključuje tudi višje plače.
Dejavniki, ki bi lahko umirili plačna gibanja, pa so po navedbah Banke Slovenije negotovo makroekonomsko okolje, upočasnitev gospodarske aktivnosti ter struktura zaposlovanja. “Ta od sredine 2018, z izjemo okrnjenega zaposlovanja in odpuščanja med pandemijo, namreč temelji na zaposlovanju tujih državljanov in poklicih z nižjimi zahtevanimi ravnmi znanj,” v poročilu navaja centralna banka.
Dvigujejo vse plače, ne le najnižjih
V Perutnini Ptuj so imeli lani 249 delavcev z osnovno plačo (torej brez dodatkov in obveznih povračil za malico ter prevoz) enako minimalni plači, kar je 12 odstotkov vseh (imajo okoli 2.100 zaposlenih). A v podjetju ta mesec ne bodo dvignili plač le tem (kot jim nalaga zakon), temveč vsem zaposlenim. Plače zvišujejo za 12 odstotkov.
V mesnopredelovalnem podjetju pravijo, da jim je že lanska sprememba tarifne lestvice (ta določa izhodiščne plače za določeno delovno mesto oziroma obseg nalog) prinesla petmilijonski dvig stroška dela, letošnja odločitev za 12-odstotni dvig vseh plač pa bo imela podoben učinek. “V zadnjih dveh letih so se stroški plač povišali za okoli 10 milijonov evrov. K dvigu stroška dela najbolj prispevata dva dejavnika, in sicer povečanje števila zaposlenih in dvig minimalne plače, ki ima zaradi ohranjanja plačnih razmerij vpliv na celotno tarifno lestvico,” pravijo v ptujskem podjetju.
Vsem zaposlenim plače dvigujejo tudi v trgovskem podjetju Eurospin, ki ima v Sloveniji 750 zaposlenih. “Zaposleni Eurospina so naša gonilna sila, so temelj našega uspeha, zato se je družba odločila povečati plače vsem zaposlenim, in sicer za 10 odstotkov, v skladu z dvigom življenjskih stroškov,” nam je povedala Natalija Pagon, vodja marketinga v podjetju Eurospin EKO.
Za enak odstotek plače dviguje tudi Spar, ki pri nas zaposluje 4.500 ljudi. O tem smo pisali v članku Spar bo dvignil plače za desetino. Pa ostali?.
Tudi v Hoferju pravijo, da bodo plače dvignili vsem zaposlenim, a ne povedo, za koliko. Kot pravijo, pri njih nihče od 2.000 zaposlenih ne prejema minimalne plače. Trenutno prodajalec za 30-urni delovnik dobi do 1.372,50 evra bruto mesečno (okoli 960 evrov neto).
V Lidlu prav tako pravijo, da nimajo zaposlenih na minimalni plači. Prodajalec s 36-urnim delovnikom dobi najmanj 1.300 evrov bruto, pravijo. Na vprašanje, ali nameravajo v tem mesecu dvigniti plače, ne odgovarjajo. Kot pravijo, so maja lani prenovili zaposlitveni model in za delovna mesta prodajalec, skladiščnik ter viličarist določili 36-urni delovni teden kot polni delovni čas. Takrat so tudi dvignili plače, v povprečju za osem odstotkov. Pravijo, da se strošek dela povečuje zaradi zviševanja plač, a tudi zaradi vpliva inflacije, ki povečuje določene dodatne vrste stroškov. Omenjajo na primer povračilo stroškov službenih poti.
Tudi vodstvo Heliosa je po pogajanjih s sindikatom, med katerimi se je zgodil upor dela zaposlenih, privolilo v povišico. Podrobnosti niso znane.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje