S poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrom se je začela zadnja redna seja pred parlamentarnimi počitnicami.
Državni zbor je s poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrom začel zadnjo redno sejo pred parlamentarnimi počitnicami.
Na začetku seje je premier Golob odgovarjal na vprašanja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, krajšanju čakalnih vrst v zdravstvu, infrastrukturnih projektih, prometu ter gospodarskem okolju in razmerah na trgu dela.
Golob: Slovenija je jedrska država
O izgradnji drugega bloka krške jedrske elektrarne je Goloba vprašala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič. Iz aktualne energetske bilance Slovenije je po besedah poslanke razvidno, da Slovenija pri izkoriščanju sončne in vetrne energije močno zaostaja za evropskim povprečjem. Vlada načrtov za uresničevanje jedrskega scenarija, ki je tudi zastopan v dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, ni opustila, kar dokazujejo tudi Golobove izjave na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem.
Premier je na posvetu navedel konkretne korake in ukrepe ter predstavil dva scenarija za izgradnjo drugega bloka. “Prosila bi vas, da tudi nam na kratko predstavite scenarij, na podlagi katerega bi bil Jek 2 zgrajen do leta 2037, ne glede na to, da se vsi skupaj zelo dobro zavedamo, da bi glede na trenutno zakonodajo drugi blok lahko zgradili kvečjemu do leta 2047,” je poslanka vprašala svojega strankarskega šefa.
Golob je odgovoril, da je Slovenija jedrska država, kar pomembno določa naše odločitve glede prihodnosti. Pojasnil je, da bo Slovenija tudi v prihodnje stavila na mešanico obnovljivih virov energije na eni ter jedrske energije in hidroenergije na drugi strani.
Golob razkril trenutni skupni strošek gradnje Jek 2
V družbi Gen energija kot nosilcu projekta so po Golobovih besedah pripravili lastne izračune, kako hitro lahko v skladu z obstoječo zakonodajo računamo na izgradnjo drugega bloka. Po njihovih ugotovitvah bi z obstoječo zakonodajo Jek 2 zgradili leta 2047.
“Odgovor, ali je to nekaj, kar si lahko privoščimo, je zelo jasen: Ne. Če želimo zgraditi drugi blok, potem moramo to narediti hitreje, predvsem pa moramo spremeniti zakonodajni okvir, ki nam bo to omogočil,” je bil jasen Golob.
Po projekcijah Gen energije bi se v tem primeru Jek 2 zgradilo najhitreje do leta 2037.
Glede skupnega stroška gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Jek 2) je razkril, da je trenutno ocenjen na okoli 7.000 evrov na kilovat moči. Za 1.600-megavatni reaktor, največji med tistimi, o katerih razmišljajo v družbi Gen energija, bi to naneslo okoli 11 milijard evrov.
Prvi mož Gena energije Dejan Paravan je na posvetu v Krškem pred dnevi dejal, da v družbi razmišljajo o reaktorju v razponu moči od 1.100 do 1.600 megavatov. Glede na končno odločitev o moči reaktorja bi skupen strošek Jek 2 znašal od nekaj manj kot osem milijard evrov do nekaj več kot 11 milijard evrov.
Z avgustom nova vladna skupina za projekt Jek 2
Premier je ob tem spomnil, da bo z avgustom v njegovem kabinetu začela delovati posebna skupina, ki bo pripravila in vodila projekt Jek 2.
“Namen te skupine je, da pripravi vse potrebne spremembe zakonodajnega okvirja, da bomo imeli učinkovito umeščanje v prostor, da bomo imeli učinkovito organizacijo projekta in da bomo imeli učinkovito finančno konstrukcijo vključno z investitorstvom,” je dejal Golob.
Ko bodo vse te tri stvari opravili, bo lahko prišlo do sprejetja dokončne odločitve. “Opozarjam pa že zdaj, dokončna odločitev po časovnici Gen energije pride na vrsto leta 2027,” je dejal predsednik vlade.
Golob je ob tem poslancem zagotovil, da bodo pripravili vse potrebno, da se bo pred dokončno odločitvijo o projektu Jek 2 natančno vedelo stroške stroške in ostale podrobnosti izgradnje bloka. “In takrat bomo tudi sprožili referendum o tej odločitvi in iskali čim širši nacionalni konsenz za podporo izgradnji tega bloka,” je dejal Golob.
Kot je še poudaril premier, so interes za sodelovanje pri projektu Jek 2 pokazali investitorji iz vseh sosednjih držav, torej Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije. Slednja je v preteklosti sicer večkrat izrazila nasprotovanje jedrski energiji.
Golob: Denar je treba nameniti odpravi čakalnih vrst, kjer je zdravje najbolj ogroženo
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je v vprašanju med drugim izpostavila, da so ljudje zaradi stanja v zdravstvu nezadovoljni in da trpijo zaradi dolgih čakalnih vrst. Kritična je bila do interventnega zakona, po sprejemu katerega so se čakalne vrste samo podaljšale. Zanimalo jo je, zakaj v interventni zakon, ki je omogočil plačilo storitev po realizaciji, ne vključijo vse ponudnikov zdravstvenih storitev v državi. Po njenem mnenju bi s tem “resnično skrajšali čakalne vrste”.
Kot je dejal Golob, so težave zdravstva po pandemiji covida-19 podobne povsod po Evropi. Občuten padec izvedenih zdravstvenih storitev med epidemijo se po njegovih besedah pozna v tem, da je danes napotnic na preglede in zdravljenja bistveno več in da zdravstveni sistem tega “enostavno ne zmore podelati”.
Strinjal se je, da je ob sprejemanju interventnega zakona nedopustno dolgo čakalo manj ljudi kot danes. A je, kot je poudaril, povečalo število napotnic z višjimi stopnjami nujnosti, zato se je tudi povečalo število tistih, ki čakajo nedopustno dolgo.
Po njegovi oceni je zakon sicer pokazal tako anomalije kot tudi zelo dobre plati zdravstvenega sistema. Ravno zaradi tega je ministrstvo za zdravje pripravilo novelo zakona, ki “bo bolj ciljno usmerjala denar v odpravo tistih čakalnih vrst, ki so za zdravje ljudi najpomembnejše”. V “prvem poskusu” so namreč ugotovili, da so se izvajale predvsem manj zahtevne storitve, ki za bolnike niso bile najbolj nujne.
Javni zavodi niso bili uspešni pri črpanju denarja
“Želimo, da se denar v prihodnje res nameni odpravi tistih čakalnih vrst, kjer je zdravje najbolj ogroženo. Ravno te storitve se pretežno izvajajo v javnem zdravstvenem sistemu,” je poudaril.
Strinjal se je s poslanko, da javni zavodi niso bili uspešni pri črpanju tega denarja. “Na tem področju bomo morali narediti več,” je poudaril. Kot je dodal, moramo zakon prilagoditi temu, da bo javni zdravstveni sistem bolj učinkovit. Golob pa se ne more strinjati, da bi avtomatsko odpravili najbolj kritične čakalne vrste, če bi dali še več denarja zasebnikom.
Ob tem je poudaril, da imamo “po drugi strani ravno zaradi visoke aktivnosti koncesionarjev alarmantne novice tudi iz javnega zdravstvenega sistema o odhajanju delovne sile, o odhajanju celih ekip k zasebnikom in koncesionarjem”. Opozoril je, da na tak način ne moremo nadaljevati in to je eden od tistih trendov, ki jih moramo preprečiti.
“Če bomo to preprečili tako, da bomo zmanjšali določene aktivnosti, jih bomo pač morali, kajti najzahtevnejše posege izvajajo izključno samo javni zavodi. Slovenija mora imeti usposobljene ekipe za to, da bodo lahko izvajale najzahtevnejše, ne pa najbolj dobičkonosnih ukrepov in storitev v javnih zavodih,” je poudaril.
Golob čaka na odgovor Darsa glede cen vinjet v nočnem času
Golob je med drugim govoril tudi o prometni problematiki in ukrepih, ki jih namerava vlada sprejeti kot kratkoročno in dolgoročno rešitev situacije. Pri tem je spregovoril o pobudi iz vrst SDS, da bi bile cene tedenskih vinjet za osebna vozila, ki bodo uporabljene v nočnem času, nižje, kakor tudi o ostalih ukrepih, ki jih vlada namerava storiti za reševanje prometne problematike.
Golob: Številke pri industrijski proizvodnji odsevajo prestrukturiranje
Na padanje industrijske proizvodnje je Goloba opozoril poslanec NSi Janez Žakelj. “V aprilu je bil padec industrijske proizvodnje v Sloveniji 7,9-odstoten, kar je največ med državami območja evra,” je dejal ter vlado pozval k takojšnjemu odzivu s pripravo celovitega odzivnega akcijskega načrta.
Golob je te številke potrdil, a kot je dejal, odsevajo prestrukturiranje industrije. “V celotni Evropi energetsko intenzivna podjetja zmanjšujejo svojo proizvodnjo, tudi v Sloveniji,” je dejal. Med poglavitnimi vzroki za to je radikalno zvišanje cen energentov kot enega od ključnih inputov za energetsko intenzivna podjetja.
Vseeno pa se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zvišuje, v prvem četrtletju je bila gospodarska rast z 0,6 odstotka bistveno nad evropskim povprečjem, je nadaljeval. Vsa gibanja so po njegovih besedah v skladu z napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar): “Slovenija si lahko obeta dvig BDP do konca leta, res pa je, da ne bo izhajal iz predelovalnih dejavnosti in industrije.”
Gospodarsko rast trenutno poganjajo gradbeništvo in storitve, tako turizem kot tudi informacijsko-telekomunikacijske storitve. “Na teh treh področjih Slovenija prehiteva napovedi in ta tri področja so tista, ki v resnici poganjajo gospodarsko rast v tem trenutku,” je zatrdil. Medtem se bo prestrukturiranje energetsko intenzivnih podjetij nadaljevalo.
Rast bi bila sicer lahko po njegovih besedah še višja, če se industrija in celotno gospodarstvo ne bi soočala s pomanjkanjem delovne sile. V Sloveniji imamo trenutno rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, je dejal. Ključno se mu zato zdi zagotoviti čim več kvalificirane delovne sile, da bo gospodarstvo lahko dohajalo povpraševanje. Ob tem je spomnil na nedavni sprejem novele zakona o tujcih, s katerim se bo olajšalo podaljševanje delovnih dovoljenj, pa tudi pridobivanje novih.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje