Kavbojke, kava, pralni prašek, cigarete. Praktično vsa Jugoslavija je zaradi teh dobrin v drugi polovici prejšnjega stoletja zahajala v Trst in vse, česar se pri nas ni dalo dobiti, "švercala" čez mejo. Po osamosvojitvi Slovenije je nakupovalni turizem počasi zamrl, Trst pa postal destinacija, kamor se Slovenci odpravimo na krajši izlet in si na Piazzi dell'Unità privoščimo pregrešno drag aperol spritz, medtem ko opazujemo vrvež na živahnih ulicah. A obstaja trgovina, ki med Slovenci ostaja neverjetno priljubljena. Mirella. Zakaj nakupovanje na tem slavnem bazarju ni nakupovanje, ampak prava pustolovščina? In zakaj ljubitelji nakupovanja v Mirello hodijo celo z organiziranimi prevozi s kombiji?
Še preden smo se zapeljali v Trst, smo nekaj rednih strank, ki nakupujejo v Mirelli, vprašali, kdaj naj svoj nakup na slavnem bazarju, ki je odprt od torka do sobote med 7. in 19. uro, opravimo. “Če se nočete preveč drenjati, bodite tam že pred odprtjem,” so svetovale številne oboževalke tržaške trgovine. A smo le zamahnili z roko, kar se je kasneje izkazalo za veliko napako.
Slovenske registrske tablice v Trstu niso nič nenavadnega, a v bližini naslova Corso Cavour 4/b, nedaleč stran od glavne avtobusne postaje, so na junijsko soboto prevladovale in dajale vedeti, da smo z vsakim korakom bližje pravi meki za slovenske ljubiteljice nakupovanja. Tja se Slovenke odpravijo celo z organiziranimi prevozi s kombiji.
Po nekaj sto metrih hoje smo se znašli pred staro stavbo pristaniške uprave opečnate barve, okna so bila zaprašena, s sten je odpadal omet. Pravo nasprotje bleščečim nakupovalnim centrom, ki smo jih vajeni. Vstopili smo okoli 9. ure.
Kmalu nam je postalo jasno, da bi morali upoštevati nasvet tistih, ki v Mirelli redno nakupujejo. In tudi zgodbe Slovenk, da nakupovanje v Mirelli pravzaprav ni nakupovanje, ampak prava pustolovščina, so se hitro potrdile.
Čeprav naj bi trgovina merila kar 450 kvadratnih metrov, je bila prava umetnost preriniti se med neskončnimi vrstami stojal s pisanimi oblekami in prepotenimi strankami, ki so mrzlično brskale po kupih tekstila. Njihove oči so bile osredotočene na oblačila vseh možnih barvnih kombinacij, bleščic, tila in volančkov. V žaru, da bi dobile tisto, kar iščejo, nas je kakšna nakupovalka tudi rahlo odrinila.
Šli smo mimo dolge vrste ljudi, ki so čakali pred garderobo, ravno ko je Slovenka rekla prijateljici: “Ah, tudi če mi ne bo prav, saj stane samo pet evrov.” In stopila iz vrste.
N1
N1
N1
N1
N1
N1
N1
“Dođite cure, da pišemo listke!”
Sprehodili smo se do drugega konca trgovine, kjer so bili modni dodatki vseh vrst: bižuterija, pasovi, v železnih zabojih so bile nametane torbice, posteljnina, spodnje perilo in kopalke. Kakšen meter stran so ženske izbirale obutev, otroci na otroškem oddelku pisane majice z motivi risanih junakov. Najmanj ponudbe je bilo za moške: nekaj kavbojk in polo majic v zares velikih številkah.
Po samo nekaj minutah v Mirelli smo pozabili, da smo v Italiji. Med strankami je namreč prevladoval slovenski jezik v vseh možnih narečjih, slišati je bilo jezike bivše Jugoslavije, manjkali niso niti Kitajci. Le redkokdo je rekel “Mi scusi” (“Oprostite”), ko je poskušal priti mimo nas. Skrbelo nas je, kako se bomo glede na naše (ne)znanje italijanščine sporazumevali z zaposlenimi, a je bil ta strah odveč. Kmalu smo zaslišali moškega, ki je na drugi strani trgovine kričal: “Dođite cure, da pišemo listke!” (“Punce pridite, da vam napišem listek.”)
To je posebnost nakupovanja v Mirelli, ki marsikoga preseneti. Ljudje, ki se v Trst pripeljejo z vseh koncev Slovenije, v Mirello ne pridejo po eno majico, temveč opravijo nakup za celotno sezono, a kljub temu nismo videli niti ene osebe, ki bi v rokah držala kup oblačil. Ko nekaj oblek izbereš, se namreč z njimi odpraviš do pulta, kjer jih zaposleni prav nič lično zapakira v belo plastično vrečko, nanjo napiše številko, jo vrže na polico in ti izroči listek. Na papirju je napisano število kosov in cena posameznega oblačila. Med opazovanjem moškega, ki je zares ekspresno zapisoval številke, smo pomislili, ali res ve, kakšna je cena določenega artikla ali je ceno napisal malo po spominu.
N1
Opazovali smo eno od Slovenk, ki se je s tako popisanimi listki odpravila do blagajne, kjer je cene kar na kalkulator prav tako ekspresno seštevala prav ona, slavna Mirella Zamarin.
Močno naličena starejša ženska je med računanjem v italijanščini klepetala z eno od zaposlenih, nato pa v slovenščini izstrelila končno ceno nakupa. Slovenka je plačala z gotovino, kartičnega poslovanja v trgovini namreč ne poznajo. Po nekaterih informacijah naj bi sicer nekaterim strankam, ki so se Mirelli Zamarin dovolj prikupile, omogočili plačilo tudi z bančno kartico, a stran od oči ostalih kupcev. Slovenka računa tako kot preostale stranke ni prejela, prav zaradi neizdajanja računov pa je italijanska finančna uprava trgovino že večkrat zaprla.
Mirella je z žigom udarila po listkih, kamor se je z rdečo barvo in velikimi tiskanimi črkami odtisnil napis PAGATO (PLAČANO), ter ji poleg potrdil izročila še nogavice. Stalna praksa je namreč, da stranke ob nakupu prejmejo tudi darilce, od obeskov za ključe do cenenih verižic. Slovenka se je nato z listki odpravila nazaj do pultov in prevzela vreče novih oblačil.
Enaka obleka, trikrat višja cena
Drenjanje v zatohlem prostoru so mnoge pripravljene potrpeti zaradi resnično nizkih cen. Poletna obleka denimo stane 11,50 evra, srajca 9,50 evra, pas 4,50 evra, jakna iz imitacije usnja 22,50 evra, hlače 10,50 evra. 13 kosov (6 oblek, 6 majic s kratkimi rokavi in kratke hlače) je denimo stalo dobrih 130 evrov.
N1
Ko smo se vračali proti avtu, smo se sprehodili mimo številnih kitajskih trgovin, v katerih so enake kose prodajali za približno deset evrov več, marža pa še bolj naraste ob pogledu na slovenske spletne strani ali butike, kjer prodajajo, kot trdijo sami, oblačila italijanske kakovosti.
Plisirane hlače v Mireli stanejo 10,50 evra, na spletni strani, ki jo oglašujejo celo slovenske spletne vplivnice, se prodajajo za 24,95 evra, obleka na spodnji fotografiji v Mirelli stane 9,50 evra, v Sloveniji se prodaja za kar 29,95 evra.
N1
Številne Slovenke to vedo že dalj časa, zato so se, da bi obleke kupile po najnižji ceni, znašle po svoje. Ustvarile so Facebookovo skupino, v kateri objavljajo fotografije različnih izdelkov s slovenskih trgovskih polic in druge uporabnice sprašujejo, ali so enaka oblačila na voljo tudi v Mirelli.
Vprašljiv izvor in kakovost oblek
Vse obleke iz Mirelle imajo na etiketi napis Narejeno v Italiji, ki marsikaterega potrošnika prepriča, da so obleke narejene na varen, čist in pošten način. A resnica je veliko bolj temačna. Če smo mislili, da nas bo iskanje informacij, od kod obleke res izvirajo, pripeljalo do tekstilne tovarne v državah v razvoju, smo bili presenečeni, ko smo odkrili, da se izkoriščanje delavcev odvija zelo blizu Slovenije. Le 500 kilometrov stran, v predelu italijanskega mesta Prato, ki ga obvladujejo Kitajci.
Kdo šiva obleke, ki so v Sloveniji tako popularne? V kakšnih pogojih delajo delavci, ki morajo za šivalnimi stroji sedeti tudi po 15 ur na dan? Umazan svet tekstilne industrije italijanskim organom pregona služi kot laboratorij za preučevanje kitajskega organiziranega kriminala. “To je kot virus, kot nova bolezen,” je pokrajinski poveljnik italijanske finančne policije pred časom dejal za AP. Pranje denarja, večmilijonske davčne utaje, tihotapljenje tekstila vprašljivega izvora, izkoriščanje delovne sile in ponarejanje dokumentov je le nekaj nezakonitih praks, ki jih italijanska finančna uprava redno odkriva v mestu Prato, so pojasnili za N1. Kaj podpiramo z nakupi oblačil iz Mirelle in podobnih trgovin? O tem na N1 jutri.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje