Poslanci so danes v okviru 24. redne seje med drugim glasovali tudi o predlogu zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je vlada v Državni zbor poslala po nujnem postopku. Zakon so s 47 glasovi za potrdili. Poslanci so potrdili tudi novelo zakona o nalezljivih boleznih, in sicer je za glasovalo 44 poslancev, proti pa 42.
Na 24. redni seji v Državnem zboru so poslanci s 47 glasovi za in 25 glasovi proti potrdili predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine.
Ukrepi zakona, ki ga je vlada v DZ poslala po nujnem postopku, predvidevajo sredstva v višini 66,6 milijona evrov. Sredstva pa naj bi zagotovili iz proračunske rezerve.
Opoziciji je uspelo s pomočjo amandmajev spremeniti način izvedbe razpisa za skrajševanje čakalnih dob. S sprejetim zakonskim dopolnilom bodo tako najprej morale biti zapolnjene zmogljivosti javnih zdravstvenih izvajalcev. S 45 glasovi za in 44 glasovi proti je bil sprejet tudi predlog načina izvedbe javnega razpisa po t.i. kaskadnem sistemu, ki so ga v DZ vložili v poslanskih skupinah LMŠ, SD in SAB. Z razpisom bi tako najprej zapolnili vse proste kapacitete v javnih zdravstvenih zavodih, nato pri koncesionarjih, nato pa še pri vseh ostalih, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje.
Pred glasovanjem je Jože Lenart, poslanec stranke LMŠ, sicer dejal, da zakon z ukrepi posega v kršenje človekovih pravic in krši slovensko ustavo ter napovedal, da bo glasoval proti. “Zakonu manjka ukrepov, s katerimi bi bolje izkoristili obstoječi sistem javnega zdravstva,” je dejal Lenart.
Glasovanje proti je v imenu poslanske skupine LMŠ napovedal tudi Jani Möderndorfer. Poudaril je, da je zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva nezakonit, saj da bo začasne ukrepe urejal kot trajne, kar je nedopustno, meni poslanec LMŠ. “Takšen zakon bo slej kot prej pripeljal do situacije, ko bomo imeli kaos, nerazumevanje in nove tožbe oziroma presoje pred ustavnim sodiščem,” še še dodal Möderndorfer.
“Zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu prinaša spremembe, ki so nujno potrebne, da zmanjšamo posledice epidemije, po drugi strani pa, da se pripravimo na jesen z vidika obvladovanja epidemije,” je sicer včeraj za N1 povedal minister za zdravje Janez Poklukar.
Med ukrepi je izpostavil financiranje nadaljnjega sekvencioniranja genomov virusa in klicnega centra na NIJZ, ki bo omogočil sledenje rizičnim stikom, ter nove podlage za izvedbo nacionalnega razpisa, s katerim bomo lahko obvladovali nedopustno dolge čakalne vrste.
Potrdili tudi novelo zakona o nalezljivih boleznih
V DZ so danes s 44 glasovi za in 42 proti potrdili tudi novelo zakona o nalezljivih boleznih. Novela po navedbah vlade uresničuje ustavno odločbo iz maja, po kateri so nekateri deli zakona neustavni. Novela občutno zoži polje proste presoje vlade pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov. Vladi denimo nalaga, da mora pridobiti strokovno oceno, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo pri pripravi te ocene in v fazi odločanja o sprejemanju posameznih ukrepov. Določa pa tudi vsebino ter časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov.
Pravna ureditev naj bi bila po pričakovanjih vlade uporabna tako ob pojavu že znanih nalezljivih bolezni kot tudi ob pojavu do zdaj neznanih in strokovno še neraziskanih nalezljivih bolezni. Novela omogoča prekrškovnim organom, pristojnim za vodenje prekrškovnih postopkov zaradi kršitve ukrepov iz dela 39. člena zakona, da prekrškovne postopke, ki so bili začeti do 3. junija, a še niso bili pravnomočno končani, ustavi.
Dopolnila iz vrst dela opozicije, s katerimi bi denimo vladi zmanjšali možnost za prosto presojo, niso bila sprejeta.
Koalicijski poslanci so v torek v razpravi o predlogu novele poudarjali pomen pripravljenega besedila. Aleksander Reberšek iz NSi je najprej pojasnil, da predlog ne obravnava cepljenja proti covidu-19 ali celo obveznega cepljenja proti tej bolezni, kar se je razširilo v javnosti. Čudil se je, kdo širi te dezinformacije in dodatno straši državljane, že sicer prestrašene zaradi same epidemije.
V času izrednih razmer, kar čas med epidemijo covida-19 nesporno je, bi morala do ukrepov veljati velika stopnja strpnosti in razumevanja, pa je bil prepričan Dušan Verbič iz SMC. V takšnih razmerah po njegovih besedah “ne moremo dati vseh pravic na prvo mesto”. A je poslanka LMŠ Tina Heferle ugovarjala. “Ni problem v tem, da se v času epidemije neke človekove pravice omejujejo. Pač pa je problem v prekomernem, neutemeljenem in nesorazmernem omejevanju teh človekovih pravic zaradi tega, ker si vlada želi vzpostaviti arbitrarno oblast,” je poudarila.
Vlada bo lahko že na podlagi suma, da je nekdo okužen, posameznike in skupine izolirala, je v torek izpostavila tudi Violeta Tomić iz Levice. Predlog je po njeni oceni grob poseg v temeljne človekove pravice, kljub temu pa se sprejema po hitrem postopku in brez širše razprave. Z njo se je strinjala poslanka SD Meira Hot. “Če smo bili morda na začetku ob nastopu novega ministra za zdravje še nekoliko optimistični, da bo upošteval Hipokratovo prisego ter načela etike in morale, nam je s tem zakonom absolutno jasno, da temu ni tako in da je kvečjemu nasprotno,” je ugotovila.
Težko je napovedati, kakšna epidemija in kakšna bolezen nas bo še doletela v prihodnosti, pa je opomnila Mojca Škrinjar iz SDS. Ukrepi so namreč po njenih besedah vedno odgovor na značilnosti epidemije. “Če si nismo znali pred leti predstavljati, kako huda stvar nas bo doletela, kako bi lahko tudi za bodoče predvidevali točne ukrepe za nekaj, česar sploh še ne poznamo?” je povprašala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!