Inštitut za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti je pripravil mnenje o tem, ali je predlog o začasnem dodatku za sodnike in tožilce, ki ga je zaradi številnih pripomb parlamentarne zakonodajnopravne službe vlada sicer umaknila iz zakonodajnega postopka, skladen z ustavo. Po besedah naših virov gre mnenje v prid vladnemu predlogu zakona – inštitut naj bi namreč menil, da ne bi šlo za kršitev ustave, če bi bile sodniške plače višje od plač primerljivih funkcionarjev drugih vej oblasti. Bi lahko mnenje prispevalo k obuditvi obljube o dodatku sodnikom in državnim tožilcem?
Inštitut za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti je na zaprosilo ministrstva za pravosodje pripravil mnenje o tem, ali bi bil začasni dodatek za sodnike in tožilce skladen z ustavo. Morebitno ustavno spornost predloga zakona, ki bi sodnikom in državnim tožilcem prinesel začasni dodatek v višini 600 evrov bruto mesečno, je izpostavila zakonodajnopravna služba državnega zbora, vlada pa je nato predlog tik pred odločanjem v državnem zboru umaknila iz zakonodajnega postopka.
“Želimo preveriti, ali so predlagane rešitve res najboljše in skladne z ustavo,” je odločitev za umik pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Tako je vlada želela dobiti odgovor na vprašanje, ali bi bile višje plače sodnikov od plač funkcionarjev zakonodajne in izvršne veje oblasti res v nasprotju z določbami ustave in ustavnosodnimi presojami ustavnega sodišča ter kdaj je mogoče govoriti o pretiranih posegih v primerljivost plačnih razmerij.
Po navedbah parlamentarne zakonodajnopravne službe bi namreč predlog za začasni dodatek sodnikom in državnim tožilcem omogočil, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti. S tem bi predlagana rešitev po navedbah omenjene službe korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost ter bi lahko bila sporna z vidika ustavno določenega načela delitve oblasti.
Vendar pa naj bi, kot smo izvedeli, Inštitut za primerjalno pravo ocenil, da ni mogoče trditi, da ustava terja spoštovanje zahteve po primerljivosti plač med tremi vejami oblasti v primeru, če bi bile sodniške plače višje od plač funkcionarjev drugih dveh vej oblasti. Zahteva po primerljivosti plač naj po mnenju inštituta ne bi pomenila zahteve po njihovi izenačenosti – zahteva po primerljivosti je kršena le v primeru bistvenih nesorazmerij med primerljivimi funkcionarji različnih vej oblasti.
Parlamentarna zakonodajnopravno služba je opozorila tudi na neustreznost začasnosti dodatka za sodnike in državne tožilce. Po vladnem predlogu zakona bi namreč sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka prenehala najkasneje 31. decembra letos, če v tem času ne bi prišlo do sprejema plačne reforme, pa bi se jim plače ponovno znižale. Omejitev trajanja dodatka bi torej lahko bila po mnenju parlamentarne službe v nasprotju z ustavnim načelom neodvisnosti sodstva. Inštitut za primerjalno pravo po naših informacijah predlagane ureditve same po sebi ne vidi kot neskladne s prepovedjo znižanja sodniških plač. Kot ustavnopravno najbolj sprejemljivo naj bi sicer izpostavil črtanje omejitve trajanja dodatka in poudaril, da pri kasnejši sistemski reformi sodniške plače ne bodo smele biti določene nižje, kot so skupaj z dodatkom predvidene v vladnem predlogu zakona.
Dodatek v višini 600 evrov bruto na mesec je sicer sodnikom na občnem zboru sodniškega društva 10. januarja obljubil premier Robert Golob, njegova napoved pa je sprožila val zahtev po dvigu plač. V vladnih vrstah so poudarjali, da so sodniki in tožilci v neenakopravnem položaju. “V času, ko je bilo povprečje rasti plač v javnem sektorju približno 13 odstotkov, je bil padec plač v sodstvu petodstoten, v tožilstvu pa nekaj čez desetodstoten,” je izpostavila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Preberite še: “Pravosodnim funkcionarjem dodatek v nominalni višini 600 evrov bruto”
Bi lahko tokratno mnenje inštituta za primerjalno pravo “obudilo” predlog za začasni dodatek sodnikom in državnim tožilcem? “Mnenja inštituta uradno še nismo prejeli. Ko ga bomo, ga bomo preučili in sporočili, kako naprej,” je za N1 dejala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje