Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je na osnovi pozitivnih mnenj občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta državnemu zboru predlagala, da za predsednika vrhovnega sodišča imenuje vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića. Po besedah naših sogovornikov pa se tako pri ministrici kot v koalicijskih vrstah pojavlja dvom, ali bi bilo njegovo imenovanje res optimalna rešitev. Kot razlog za ta dvom navajajo, da bo lahko Đorđević zaradi obvezne upokojitve pri dopolnjenem 70. letu starosti na čelu vrhovnega sodišča manj kot polovico šestletnega mandata.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v državni zbor poslala predlog za imenovanje vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča. Njegovi kandidaturi so podporo izrekli na občni seji vrhovnega sodišča in sodni svet. Đorđević je bil sicer edini, ki se je prijavil na že tretji razpis za mesto predsednika vrhovnega sodišča – na prva dva razpisa se ni prijavil nihče.
Kot je razvidno iz obvestila medijem po seji sodnega sveta, je Đorđevićevo kandidaturo podprlo osem članov, dva pa sta bila proti. Sodni svet je v obrazloženem mnenju izpostavil kandidatove strokovne kvalifikacije – dolgoletne sodniške izkušnje, sodelovanje pri mednarodnih dejavnostih, bogate strokovne dejavnosti zlasti na temo človekovih pravic, insolvenčnega prava in varstva konkurence – pa tudi njegovo dosedanje delo na mestu podpredsednika vrhovnega sodišča. Ob tem je sodni svet izrazil pričakovanje, da bodo “pristojni deležniki v nadaljevanju postopka upoštevali zgolj strokovne argumente, ker gre za odločanje o kandidaturi na eno najvišjih strokovnih funkcij v pravosodju”.
S to navedbo so člani sodnega sveta, kot je poročal Dnevnik, ciljali na pogovor pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan z Đorđevićem pred njegovo predstavitvijo na občni seji vrhovnega sodišča, ki ga je kandidat razkril na sicer zaprti seji sodnega sveta: ministrica naj bi mu dejala, da na podporo koalicijskih strank ne more računati, kar naj bi bilo mogoče razumeti tudi kot poziv k odstopu od kandidature.
Po besedah nekaterih naših sogovornikov se je na koalicijski koordinaciji pojavil pomislek, ki je prisoten tudi pri ministrici Švarc Pipan, da izbira Đorđevića ni optimalna rešitev. Ta pomislek naj bi utemeljevali z navedbami, da bo lahko na čelu vrhovnega sodišča manj kot polovico šestletnega mandata. Čez slaba tri leta bo namreč dopolnil 70 let, ko se bo moral v skladu z zakonodajo upokojiti. Tako kratek mandat pa naj bi po besedah nekaterih naših sogovornikov iz koalicijskih vrst pod vprašaj postavil stabilnost vodenja vrhovnega sodišča pa tudi realnost izvedbe obsežnega programa, ki ga je pripravil kandidat. Te pomisleke naj bi ministrica Švarc Pipan izpostavila tudi na seji sodnega sveta.
Vendar pa je ta ocenil, da glede na veljavno zakonsko ureditev to, da zaradi starosti ob nastopu mandata kandidat ne bo uspel realizirati šestletnega strateškega programa, ne predstavlja formalne ovire. “Onemogočanje kandidature iz razloga kandidatove starosti bi lahko pomenilo prepovedano diskriminacijo na podlagi te osebne lastnosti,” je navedel sodni svet.
Odvetnik Emil Zakonjšek se je na pogovor med ministrico Švarc Pipan in Miodragom Đorđevićem v obrazložitvi podpore kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča na seji sodnega sveta še dodatno odzval. “Vnaprejšnje domneve in mnenja o tem, ali bo kandidatura potrjena v državnem zboru, po nepotrebnem obremenjujejo potek postopka, saj take napovedi ne smejo biti podlaga za oblikovanje mnenj in predloga, ki morajo temeljiti predvsem na strokovnih kriterijih, določenih v zakonu o sodiščih,” je poudaril Zakonjšek, temu mnenju pa se je pridružil tudi sodnik Milan Petek.
Predsednik vrhovnega sodišča je imenovan, če zanj v državnem zboru glasuje večina navzočih poslancev. Glasovanje je javno. Đorđević na podporo opozicijskih poslancev težko računa, koalicijski poslanci se večinoma še niso odločili. Po nekaterih namigih naj bi bilo pomisleke glede Đorđevićeve kandidature zaznati predvsem v Gibanju Svoboda, vendar pa nam je vodja njihovih poslancev Borut Sajovic dejal, da se v poslanski skupini Svoboda o tej kandidaturi še niso pogovarjali. “Postopek bomo izpeljali korektno,” je dodal. Tudi v poslanski skupini SD odločitve o tem, ali bodo Đorđevićevo imenovanje podprli, še niso sprejeli. Njen vodja Jani Prednik je sicer za N1 povedal: “Če je sodni svet za in če je ministrica podala predlog za imenovanje, ne vidimo razloga, da bi bili proti.” V Levici pa so nam dejali, da imenovanju Miodraga Đorđevića ne nasprotujejo.
Po naših informacijah na pravosodnem ministrstvu pripravljajo spremembo zakonodaje, s katero bi spremenili postopek imenovanja vrhovnih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča. Tega naj bi po novem na občni seji imenovali vrhovni sodniki in naj bi se torej politika iz postopka umaknila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje