Ustavna presoja: Soočenje Aste Vrečko in Petra Gregorčiča o RTV Slovenija

N1 Studio 28. Dec 202214:3921 komentarjev
asta vrečko, peter gregorčič
Foto: Egon Parteli/N1

Z današnjim dnem je začela veljati vladna novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki so jo pred enim mesecem na zakonodajnem referendumu potrdili volilci. A tu se saga zakona o RTVS ne zaključuje, saj je bil zakon poslan v presojo ustavnemu sodišču. V oddaji N1 STUDIO sta se soočila ministrica za kulturo Asta Vrečko in vlagatelj pobude za ustavno presojo, sicer tudi predsednik programskega sveta RTVS, Peter Gregorčič.

S tem, ko je današnji zakon stopil v veljavo, so prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja RTVS, direktorja radia in direktorja televizije. Člani programskega in nadzornega sveta bodo do ustanovitve enotnega sveta RTVS nadaljevali svoje delo, vodstveni funkcionarji pa bodo opravljali tekoče posle kot vršilci dolžnosti.

Pobudnik ustavne presoje zakona o RTVS Peter Gregorčič je med razlogi za presojo ustavnosti zakona navedel, da je šla vladajoča politika predaleč in da je z zakonom nedopustno posegla v mandate članov in članic programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije. “Grobo je posegla tudi v samo avtonomijo RTVS in to je po našem mnenju nedopustno,” je pojasnil Gregorčič.

Poudaril je, da so se za ustavno presojo zakona odločili tudi na podlagi nekaterih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in sodišča Evropske unije. Med drugim pa je navedel tudi primer poljske radiotelevizije. “Ko so na Poljskem z zakonom posegli v mandate vodstva, je tamkajšnje ustavno sodišče zakon razglasilo za neustavnega,” je dejal Gregorčič.

“Izpodbijamo zakon v celoti, saj menimo, da je ta v celoti protiustaven. Če bi ustavno sodišče sledilo naši argumentaciji in bi razveljavilo vse tiste člene, ki so protiustavni, potem od samega zakona ne bi ostalo nič uporabnega. Zato menim, da je zakon treba razveljaviti v celoti. A poudarjam: zakon je zdaj v rokah ustavnega sodišča, ki bo odločilo, ali je morda protiustaven,” je poudaril Peter Gregorčič.

Čeprav so pobudniki presoje ustavnosti zakona ustavnemu sodišču predlagali začasno zadržanje izvajanja zakona, se bo ta izvajal še naprej, dokler ustavno sodišče ne bo odločilo ali morebiti odredilo začasnega zadržanja njegovega izvajanja. “Zakon je bil objavljen v uradnem listu, danes je stopil v veljavo, postopki so stekli in bodo tekli še naprej, razen, če bi ustavno sodišče ocenilo, da je treba začasno zadržati njegovo izvajanje,” je pojasnil Gregorčič.

Ob tem je poudaril, da pobudniki z vložitvijo pobude za presojo ustavnosti ne želijo nagajati vladi.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je izpostavila, da se ji zdi zakon dober, kar kaže tudi na to, da je bil potrjen dvakrat: v državnem zboru in na zakonodajnem referendumu. “Ljudje čakajo, kdaj se bo agonija na RTVS končala. Vsi vidimo, kaj se tam dogaja, in za to stanje je odgovoren tudi programski svet in njegov predsednik,” je dejala Vrečko. Dodala je, da meni, da bo zakon uspešno prestal ustavno presojo, čeprav meni, da je ustavna presoja zakona zgolj še “eden od zavlačevalnih manevrov, da se podaljšajo mandati in da se še naprej nadaljuje dekonstrukcija javnega medija”. Sicer pa je povedala, da je ustavna presoja legitimen demokratični postopek, ki ga na vladi spoštujejo.

Poudarila je, da je ključni del novega zakona to, da se iz vodenja in upravljanja javnega servisa umakne strankarska politika in opozorila na kaotične razmere v zadnjem času, ko že več kot pol leta stavkajo uredniki in novinarji informativnega programa RTVS.

Po njenem mnenju javni servis ne deluje dobro, na kar kaže tudi padec gledanosti programov RTVS in nezaupanje državljanov v javni servis. “To so z več kot 60 odstotki podpore uveljavitvi zakona povedali državljani na referendumu,” je še dejala Vrečko.

Povedala je, da se je v času zdravstvene krize zaradi epidemije koronavirusa zaupanje v RTVS močno povečalo in da se je prav v kriznem obdobju pokazalo, kako veliko vlogo ima neodvisen javni servis za državo. “Danes pa to zaupanje pada zaradi posegov in dejanj, ki jih vodstvo RTVS uporablja. Tukaj gre tudi za neke neposredne interese, veliko vlogo v delovanju zavoda je imela tudi strankarska politika, ki je po prejšnjem zakonu imenovala večino programskih in nadzornih svetnikov. Naša vlada se je odločila, da bo temu naredila konec, zakon je pripravila na predlog civilne družbe. V veljavi imamo zakon, ki iz RTVS umika strankarsko politiko,” je še dodala Vrečko.

Peter Gregorčič sicer meni, da bi bilo dobro, da bi ministrica podprla ustavno presojo zakona, saj nad njim visi “dvom protiustavnosti”.

“Jaz bom zelo vesel, če bo ustavno sodišče odločilo, da je zakon skladen z ustavo. Pobuda za postopek presoje ustavnosti v ničemer ne zaustavlja zakona, saj se bo ta še naprej izvajal po časovnici, ki jo zakon predvideva. Če bo zakon spoznan za ustavnega, bo s tem dobil še večjo legitimnost in mu ne bo mogel nihče oporekati,” je dejal Gregorčič in dodal, da bo sam spoštoval odločitev ustavnega sodišča, ne glede na to, kako bo odločilo.

“Če bo zakon protiustaven, bo dal signal vsaki prihodnji vladi, da so takšni grobi posegi v avtonomijo javnega zavoda nedopustni,” je opozoril Gregorčič.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je poudarila, da nov zakon, ki je danes stopil v veljavo, RTVS zagotavlja večjo avtonomijo. “Avtonomija je tista, ki omogoča delovanje javnega medija, ne pa vmešavanje politike vanj,” je še dodala.

Kot je povedala, pa bo treba odločbo ustavnega sodišča spoštovati, zato ne želi namigovati, kako se bo odločilo in kakšni bodo manevri vlade v primeru, da bi bil zakon spoznan za neustavnega. Je pa povedala, da bodo zakon o RTVS v tem mandatu vlade še dopolnili in nadgradili in dodala, da bodo vse morebitne novele zakona šle skozi državnozborsko proceduro po rednem postopku z ustrezno javno razpravo.

Gregorčič je tudi pozval ministrico Vrečko, naj mu pojasni, kako je sam odgovoren za trenutno situacijo na RTVS, saj si želi popraviti napake iz preteklosti. “Rad bi vedel, katere so moje napake, da jih popravim. Resnično se trudim, da bi delal v dobro te hiše in vedno sem naredil vse, kar je v moji moči,” je dejal. Ministrica Vrečko mu z jasnim odgovorom ni postregla, rekla je samo, da vodstvo javnega zavoda trenutno ne deluje dobro, kar se kaže predvsem na gledanosti programov in nezaupanju javnosti. “Številni novinarji in uredniki delajo zelo dobro, so odlični strokovnjaki, ki delajo dobre oddaje. Menim pa, da vodstvo ne deluje dobro in podobno menijo tudi stavkajoči zaposleni,” je dejala.

Kot utemeljitev, da je zakon slab, je Gregorčič pojasnil, da je nedomišljen pri nekaterih členih, na kar je opozorila tudi že zakonodajno-pravna služba. “Vlada ni uredila temeljnih postopkov imenovanja kolektivnih organov, kar lahko povzroči težave pri imenovanju članov v svet. Če bo recimo nek kandidat predlagan in kasneje zavrnjen, lahko ta kandidat sproži upravni spor in se bodo zadeve zapletle,” je pojasnil Gregorčič.

Sam vidi možno težavo tudi pri konstituiranju enotnega sveta RTVS. Zakon namreč predvideva, da bo svet RTVS konstituiran, ko bo imenovanih devet članov, torej pri absolutni večini. Če bi morda ostalo pri tem, da bi imel svet začasno zgolj devet članov, tako Gregorčič, bo lahko imel svet velike težave pri delovanju.

“Če bo manjkal zgolj en član, svet ne bo sklepčen. Svet bi recimo moral imenovati predsednika uprave z zgolj devetimi člani. Verjemite mi, da je soglasje pri imenovanju vodje RTVS zelo težko doseči. In če bo ta svet imel zgolj devet članov, pomeni, da bodo morali predsednika uprave podpreti prav vsi člani, vsi se bodo morali strinjati, ker je zelo težko. In tukaj jaz vidim veliko večjo nevarnost, da ta zakon ne bo implementiran tako, kot so si ga predlagatelji zamislili. In to je bolj nevarno kot to, da bo o zakonu presojalo ustavno sodišče,” je morebitne težave pojasnil Peter Gregorčič.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko mu je odgovorila, da so v zakonu točno določene predhodne določbe, kako bo zakon implementiran in da sama ne verjame, da bi lahko nastali takšni problemi, kot jih je navedel vodja programskega sveta Gregorčič.

“Seveda si lahko v javnih nastopih in oddajah nekdo izmišlja razne špekulacije, na kakšen način nekatere stvari ne bodo pravilno delovale, hkrati pa se je zakon komaj začel izvajati. Kmalu se bo pokazalo, da je postopek v zakonu dober in premišljen in da bodo stvari dobro tekle,” je dejala Vrečko. Ob tem je dodala, da zakon ne bo povzročil nikakršnega kaosa na RTVS.

Avbelj: V Sloveniji se vzpostavlja trend avtoritarnega legalizma

Predsednik programskega sveta Peter Gregorčič je kasneje skupaj s pravnikom Matejem Avbljem predstavil podrobnosti ustavne presoje zakona o RTVS. Pobudniki menijo, da bi v primeru, če ustavno sodišče ne bo zadržalo izvajanja te novele, nastale povsem nepopravljive posledice. Pobudnikom bi bila tako denimo na individualni ravni odvzeta funkcija zagotavljanja samostojnosti RTVS, novela pa prekinja mandate pobudnikov in ukinja strukture, v katerih so delovali, denimo programski svet.

Avbelj, ki je tudi avtor pobude, je pri njeni pripravi sodeloval, ker je zaznal, da se v Sloveniji vzpostavlja trend avtoritarnega legalizma. Vlada namreč skuša po njegovih besedah poseči v javni medij tako, da z novelo spremeni njegovo vodstveno, upravljavsko in nadzorstveno strukturo. To želi storiti tako, da z ukinitvijo ali preoblikovanjem organov še pred iztekom prekine mandate posameznikom, ki so te organe sestavljali.

Tako ravnanje pomeni kršitev slovenske ustave in evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je prepričan. To po njegovih besedah izhaja iz ustaljene prakse ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, gre pa tudi za ravnanje v nasprotju s pravom EU, je poudaril.

Na vprašanje, ali se bodo pobudniki presoje ustavnosti zakona – v primeru, da bo zakon ustavno presojo prestal – obrnili tudi na ESČP, pa Peter Gregorčič pojasnjuje, da se sam nagiba v tej smeri, a ob tem tudi opozarja, da lahko traja zelo dolgo, preden bo ustavno sodišče sploh sprejelo odločitev. “Odločba sodišča bo prišla relativno pozno, saj lahko to traja tudi 3 do 4 leta, tudi v primeru, če zakon obravnava absolutno prednostno. V tem času ta vlada ne bo več na oblasti. In če bi o tem odločalo še ESČP, bi to trajalo še dlje, morda celo sedem let,” je pojasnil.

Ponovno je poudaril, da njegov namen ni nagajati vladi in da s pobudo o presoji ustavnosti ne želi degradirati RTVS, a da so se za pobudo odločili, ker je ustavno sodišče pomemben člen v zdravi demokraciji, in je takšne vzvode treba uporabiti takrat, ko se oceni, da so potrebni.

Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate na spodnjem posnetku.

Podkast: oddajo lahko tudi poslušate

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar