Predlog reprezentativnih sindikatov javnega sektorja glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov, izhajajoč iz spodnje tretjine plačne lestvice, je za vlado nesprejemljiv. Prav tako ni sprejemljiv predlog ureditve dela na domu v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, so sporočili z vlade.
Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je sredi novembra sklenilo, da so se pripravljeni pogovarjati o dvigu plač funkcionarjev in direktorjev v javnem sektorju le pod pogojem, če se uskladijo tudi plačni razredi v spodnji tretjini plačne lestvice.
A za vlado, ki je na današnji seji sprejela odgovor na predloga KSJS in pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, sta predloga nesprejemljiva tako zaradi vpliva na vzdržnost javnih financ kot vsebinsko. S finančnega vidika je predlog KSJS ocenjen na 650 milijonov evrov letno, predlog pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja pa na eno milijardo evrov letno. Gre torej za izjemno visoke finančne učinke, ki so z vidika vzdržnosti javnih financ povsem nesprejemljivi, hkrati pa predloga ne bi rešila niti problema tistih, ki so uvrščeni v plačne razrede pod minimalno plačo, niti tistih, ki so nad minimalno plačo, so sporočili z vlade.
Z vsebinskega vidika pa predlagani način kompresije plačnih razredov na plačni lestvici, ki bi 11. oziroma 15. plačni razred vezal na znesek minimalne plače, pri višjih plačnih razredih pa predvideva dodajanje enakega nominalnega zneska oziroma poviševanje plačnih razredov v določenih odstotkih, ni ustrezen. Zmanjševanje razmerij med plačnimi razredi bi namreč povzročilo dodatna plačna nesorazmerja in povečalo uravnilovko zlasti v razmerju do najzahtevnejših delovnih mest, meni vlada.
V zvezi s predlogom sindikalne strani glede ureditve dela na domu v kolektivni pogodbi pa vlada meni, da bi na podlagi zaključkov strokovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta o morebitni nujnosti ureditve tega področja na poenoten način tako za zasebni kot javni sektor najprej na zakonski ravni lahko prišlo tudi do pogajanj o njeni ureditvi v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.
Vlada je danes sprejela tudi spremembo uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. V skladu z njo se zaradi prenosa področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij iz pristojnosti ministrstva za javno upravo na službo vlade za digitalno preobrazbo ukinja direktorat za informacijsko družbo v okviru ministrstva za javno upravo.
Nenazadnje so na seji obravnavali poročilo o številu javnih uslužbencev, ki so opravljali delo na domu od 8. do 14. decembra. Iz njega izhaja, da je bilo na delovnem mestu v organih državne uprave v povprečju navzočih skupaj 54 odstotkov zaposlenih, pri čemer jih je bilo v ministrstvih z organi v sestavi na delovnih mestih 52 odstotkov, v vladnih službah 43 odstotkov in v upravnih enotah 76 odstotkov. Odstotek navzočih javnih uslužbencev je v upravnih enotah nekoliko višji od drugih organov državne uprave zaradi narave dela, saj denimo poslujejo s strankami.
V te podatke pa ni zajeto število javnih uslužbencev, ki zaradi narave in vrste nalog ne morejo dela opravljati na domu. To so denimo policisti, vojaki in pravosodni policisti. Prav tako se zaradi narave in vrste nalog ne zbirajo podatki o številu javnih uslužbencev v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje