Vrstijo se odzivi na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. V poslanski skupini Gibanja Svoboda so predlogu naklonjeni, saj da na prvo mesto postavlja uporabnike. Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik pa je dejal, da si ne bi upal trditi, da je predlog popolnoma usklajen.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, so v koaliciji precej dolgo usklajevali, a vodja poslanske skupine SD Jani Prednik “si ne bi upal trditi, da je popolnoma usklajen”. A obenem pričakuje, da bo po opravljeni široki in temeljiti razpravi “zakon tak, kot si bomo vsi želeli”.
V postopku priprave predloga so bili po Prednikovih besedah izraženi določeni dvomi, vendar pa ga je vlada sprejela in poslala v DZ. “Zakon se v državnem zboru vedno lahko spreminja, opravljena bo tudi razprava in potem bomo videli, kakšen zakon bo na koncu sprejet”.
Sicer pa je zakon o dolgotrajni oskrbi po njegovih besedah nujen in se dotika vseh nas. “Morda je napačno razmišljanje, da se dotika samo trenutno starejših, zakon se dotika tudi tistih, ki so morda nezmožni živeti sami in so nekoliko mlajši, in to je zakon, za katerega bomo morali verjetno vsi po neki solidarnostni lestvici prispevati po svojih zmožnostih,” je dejal v izjavi za medije.
Vlada je namreč v ponedeljek potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv. V predlogu je predvideno financiranje iz državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter s prispevno stopnjo v višini enega odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence.
Svoboda naklonjena predlogu zakona
V poslanski skupini Gibanja Svoboda so naklonjeni predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada. Predlog namreč po besedah poslanke Svobode Sandre Gazinkovski postavlja uporabnika na prvo mesto, hkrati pa določa vire financiranja dolgotrajne oskrbe, česar obstoječi zakon ne vsebuje.
Gazinkovski je izjavi za medije spomnila na obstoječi zakon iz časa prejšnje vlade, ki ne predvideva virov financiranja dolgotrajne oskrbe, kar je po njenih besedah slabo. Vladni predlog pa te vire določa.
Glede očitkov, da bo zakon s predvidenim dvigom prispevne stopnje dodatno obremenil delo, pa odgovarja, da “moramo prejeti družbeni konsenz, da je treba narediti neki nov socialni steber in da moramo vsi prispevati v ta socialni steber”. Ob tem je opozorila, da javne finance niso “vreča brez dna”, zato je nujno, da tudi “državljani pomagamo javnim financam”.
V Svobodi podpirajo tudi predlog vlade, da se zakon obravnava po nujnem postopku, saj se “1. januar 2024 nezadržno bliža”. Pripombe, ki imajo na predlog nekateri deležniki, pa lahko še upoštevajo v zakonodajnem postopku.
V opoziciji predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi niso naklonjeni. Med drugim v NSi menijo, da gre za zelo nesolidaren zakon, v SDS pa ne nameravajo podpreti nobenega vladnega predloga, ki “v času draginje uvaja nov davek oziroma obvezni prispevek”.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje